Kodeks prevajalske etike

Kodeks prevajalske etike, ki ga je sprejel upravni odbor DZTPS na svoji redni seji 24. 2. 2005, povzema vse glavne določbe dokumenta The Translator’s Charter Mednarodnega združenja prevajalcev (FIT). Charter je bil prvič potrjen na kongresu FIT leta 1963 v Dubrovniku, dopolnjena različica pa leta 1994 na kongresu v Oslu. DZTPS, ki je od leta 1993 redni polnopravni član FIT-a, se s sprejetjem tega Kodeksa, v imenu vseh svojih članov, zavezuje k spoštovanju mednarodno uveljavljenih norm prevajalske etike ter uveljavljanju pravic prevajalcev, ki izhajajo iz tega dokumenta.

Mednarodno združenje prevajalcev ugotavlja,

  • da se je prevajanje dandanes povsod v svetu uveljavilo kot stalna, splošno razširjena in potrebna dejavnost, ki različnim narodom omogoča sporazumevanje, sodelovanje in izmenjavo na področju znanosti, umetnosti in gospodarstva ter tako bogati njihovo življenje in prispeva k boljšemu razumevanju med ljudmi;
  • da je treba prevajanje obravnavati kot jasno določen, avtonomen poklic, ne glede na različne okoliščine, v katerih se ta dejavnost opravlja;

ter zato želi s sprejetjem uradnega dokumenta določiti nekatera splošna načela, ki so neločljivo povezana s prevajalskim poklicem, zlasti z namenom, da se

  • poudari družbena vloga prevajanja,
  • opredelijo pravice in dolžnosti prevajalcev,
  • določi osnovo kodeksa prevajalske etike,
  • izboljšajo ekonomski in socialni pogoji, v katerih prevajalec opravlja svojo dejavnost,
  • s priporočili za določen način ravnanja prevajalcev in njihovih strokovnih organizacij prispeva k uveljavitvi prevajalstva kot jasno določenega in avtonomnega poklica;

ter zato objavlja besedilo listine, ki naj bo kot vodilo pri opravljanju prevajalskega poklica.

I. poglavje

Splošne obveznosti prevajalca

  1. Prevajanje je intelektualna dejavnost, katere namen je prenašanje literarnih, znanstvenih in tehniških besedil iz enega jezika v drugega, in nalaga tistemu, ki se ukvarja s to dejavnostjo, določene obveznosti, ki izhajajo iz same narave dela.
  2. Prevod je vselej izključna odgovornost prevajalca ne glede na obliko pogodbenega odnosa, ki ga veže z uporabnikom/naročnikom prevoda.
  3. Prevajalec mora zavrniti razlago besedila, s katero ne soglaša ali je v nasprotju z njegovimi poklicnimi načeli.
  4. Vsak prevod mora biti po vsebini in obliki zvest in točen glede na izvirnik; to je moralna in pravna obveznost prevajalca.
  5. Zvestega prevoda ne gre enačiti z dobesednim prevodom; zvestoba pri prevajanju ne izključuje prilagajanja, ki je potrebno, da besedilo ohrani izvirno sporočilnost, ton in globlji pomen tudi v drugem jeziku in drugem kulturnem okolju.
  6. Prevajalec mora dobro poznati jezik, iz katerega prevaja, zlasti pa mora do popolnosti obvladati jezik, v katerega prevaja (ciljni jezik).
  7. Prav tako mora imeti široko splošno izobrazbo in mora dovolj dobro poznati področje, s katerega je besedilo, ki ga prevaja; prevajalec naj se ne loteva prevodov s področij, ki jih ne obvlada.
  8. Prevajalec si mora prizadevati za pravično vrednotenje svojega dela in se izogibati nelojalni konkurenci; ne sme pristajati na ceno, ki bi bila bistveno nižja od priporočene ali z zakonom določene minimalne tarife.
  9. Na splošno velja, da prevajalec ne sme ponujati ali sprejeti dela pod pogoji, ki bi bili poniževalni zanj osebno ali bi pomenili razvrednotenje prevajalskega poklica.
  10. Prevajalec mora spoštovati legitimne (pravno utemeljene) interese naročnika in mora kot poklicno skrivnost varovati vse informacije in podatke, ki so mu bili zaupani skupaj z izvirnikom za prevod.
  11. Prevajalec mora kot »sekundarni« avtor sprejeti določene posebne obveznosti glede na avtorja izvirnega besedila.
  12. Prevajalec mora od avtorja izvirnega besedila oziroma uporabnika pridobiti odobritev za prevod dela in mora spoštovati vse druge pravice, ki pripadajo avtorju.

II. poglavje

Pravice prevajalca

  1. V zvezi z opravljenim prevodom vsak prevajalec uživa pravice, ki jih država, kjer opravlja svojo dejavnost, priznava tudi drugim kulturnim delavcem.
  2. Prevod kot intelektualna stvaritev uživa pravno zaščito, ki pripada tovrstnim delom.
  3. Za prevod, ki ga je opravil, pripadajo prevajalcu enake avtorske pravice kot avtorju izvirnega dela.
  4. Tako prevajalcu pripadajo tudi vse moralne in nasledstvene pravice, ki izhajajo iz njegovega avtorstva.
  5. Prevajalcu se zato za časa njegovega življenja priznava pravica do uveljavljanja avtorstva za njegove prevode, iz česar sledi med drugim tudi to, da:

(a) mora biti ob vsaki javni uporabi njegovega prevoda ime prevajalca jasno in nedvoumno navedeno;

(b) ima prevajalec pravico nasprotovati vsakemu potvarjanju, preoblikovanju ali drugačni spremembi svojega prevoda;

(c) založniki in drugi uporabniki brez prevajalčevega predhodnega dovoljenja prevoda ne smejo spreminjati;

(d) ima prevajalec pravico prepovedati vsako protipravno in nedovoljeno uporabo svojega prevoda.

  1. Prevajalec ima tudi izključno pravico avtorizirati objavo, predstavitev, predvajanje, ponovni prevod, priredbo, spremembo ali drugačno obdelavo svojega prevoda in ima, na splošno, pravico uporabljati svoj prevod v poljubni obliki.
  2. Za vsako javno uporabo svojega prevoda je prevajalec upravičen do denarnega povračila, in sicer za znesek, ki ga določa pogodba ali zakon.

III. poglavje

Ekonomski in socialni položaj prevajalca

  1. Življenjske razmere prevajalca morajo biti takšne, da mu omogočajo učinkovito in dostojanstveno opravljanje njegove družbeno pomembne dejavnosti.
  2. Prevajalec mora biti soudeležen pri uživanju rezultatov svojega dela, zlasti pa je upravičen do plačila, ki mora biti sorazmerno s prihodkom, ustvarjenim s prevodom, ki ga je opravil.
  3. Upoštevati je treba, da je prevod lahko tudi rezultat dela po naročilu, s čimer pridobi prevajalec pravico do plačila neodvisno od prihodka, ustvarjenega s prevodom.
  4. Prevajalski poklic mora biti v vsaki državi zaščiten s kolektivnimi sporazumi, standardiziranimi pogodbami in podobnimi pravnimi instrumenti, kot so zaščiteni tudi drugi poklici,
  5. Vsaka država mora prevajalcem zagotavljati ugodnosti, ki so jih deležni vsi intelektualni delavci, še zlasti vse oblike socialnega zavarovanja, kot so pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, olajšave v primeru brezposelnosti ter družinski dodatki.

IV. poglavje

Društva in sindikati prevajalcev

  1. Enako kot pripadniki drugih poklicev imajo tudi prevajalci pravico ustanavljati svoja strokovna društva in sindikate.
  2. Poleg tega, da ščitijo moralne in materialne interese prevajalcev, te organizacije skrbijo tudi za izboljšanje kakovosti prevodov in za vsa druga vprašanja, povezana s prevajanjem.
  3. Vplivajo na organe oblasti, ko se pripravlja ali uvaja zakonodaja, ki zadeva prevajalski poklic.
  4. Prizadevajo si vzdrževati stalne odnose z organizacijami, ki so uporabnice prevodov (založniške hiše, industrijska in trgovska podjetja, predstavniki javnega življenja in zasebniki, tisk itd.), zaradi proučevanja in reševanja njihovih skupnih problemov.
  5. Skrbijo za kakovost prevedenih del v svoji državi, in sicer tako, da so v nenehnem stiku s kulturnimi organizacijami, društvi avtorjev, nacionalnimi sekcijami Pen kluba, literarnimi kritiki, združenji znanstvenikov in raziskovalcev, univerzami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami.
  6. Kot razsodniki in strokovnjaki izvedenci so pristojni za posredovanje v sporih med prevajalci in uporabniki prevodov.
  7. Imajo pravico podati svoje mnenje glede usposabljanja in zaposlovanja prevajalcev ter za dosego teh ciljev sodelovati s specializiranimi organizacijami in univerzami.
  8. Iz različnih virov zbirajo informacije, ki so zanimive za prevajalski poklic, in jih posredujejo prevajalcem v obliki knjižničnega gradiva, spisov, revij in časopisov. V ta namen ustanavljajo teoretične in praktične informacijske službe ter organizirajo seminarje in srečanja.

Upravni odbor DZTPS

V Ljubljani, 24. 2. 2005

Povezava na dokument Kodeks.pdf 

link_doc

S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotov na spletni strani. ... več ...

Za vklop vseh funkcionalnosti portala Informiran.si (komentiranje člankov, spletni klepet,...), priporočamo da omogočite uporabo spletnih piškotkov. Piškotki, ki jih uporabljamo za delovanje portala, v nobenem primeru ne škodijo ne Vam, ne Vašemu računalniku. Omogočajo izdelavo dokumentov preko pametnih e-obrazcev, merjenje statistike obiska, delovanje partnerskega (affiliate) programa, oglaševanja, deljenja vsebin preko družbenih omrežij in komunikacijo z Vami. Predvsem pa omogočajo boljšo in lažjo uporabo portala za Vas kot uporabnika. Več... Prosimo potrdite ali se strinjate z uporabo piškotkov na naši strani (kliknite spodnji gumb Potrdi).

Zapri