Arhiv 1960 – 2013

Seminarji in objave v letih od 1960 do 2013.

2013

V četrtek, 21. novembra 2013, od 16. do 19. ure, v veliki predavalnici Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, Vegova 4, Ljubljana (vhod je na koncu stavbe desno, z dvoriščne strani), bo v okviru seminarjev DZTPS, potekal prvi letošnji seminar, namenjen prevajalcem in lektorjem:

Najpogostejše slovnične in pravopisne napake

Če je slovenščina naš materni jezik in je naše izobraževanje potekalo v slovenskem jeziku, to še samo po sebi ne pomeni, da se znamo v slovenščini tudi brezhibno izražati, kaj šele pisati. Jezik je živa tvorba, ki se nenehno spreminja, ob tem pa se spreminjata tudi slovnica in pravopis, zato moramo svoje znanje nenehno osveževati. Le tako se bomo lahko izognili napakam.

Vsebina seminarja:

Napačna uporaba namenilnika namesto nedoločnika
Zanikanje s tožilnikom
Sklanjanje pridevniških in samostalniških besed ter tujih imen
Določna oblika pridevnika
Manjkajoče in odvečne vejice
Uporaba povratnega svojilnega zaimka, svojilnega pridevnika in izrazi spoštovanja
Napačna uporaba predlogov iz/z, s/z in k/h
Zapis enodelnih in večdelnih imen
Napačna raba velike in male začetnice

Predavateljica: Mag. Rada Lečič je diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika, magistrirala pa iz sodobne slovenske književnosti. Je predavateljica na Filozofski fakulteti v Trstu. Slovenski jezik poučuje od leta 1985. Pet let je bila tudi lektorica slovenskega jezika na univerzi v Rimu, na krajših tečajih je učila potomce Slovencev v Braziliji, Urugvaju in ZDA, dvakrat pa tudi prevajalce v Luksemburgu. Poleg odmevnih strokovnih člankov je objavila tudi več priročnikov in knjig.

V četrtek, 28. 11. 2013, bo ob 16. uri v Seminarski sobi (S5) Pravne fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 2, potekalo 13. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji SST DZTPS – Francoski jezikovni seminar z naslovom

“Kazenski postopek v Sloveniji – izbor pravnih pojmov s francoskimi ustreznicami”

Tokratno izobraževanje je jezikovni seminar, namenjen sodnim tolmačem in prevajalcem, ki prevajajo pravna besedila v francoski jezik in iz francoskega jezika. Pomeni jezikovno nadgradnjo splošnih pravnih znanj, s katerimi smo se seznanjali na dosedanjih splošnih izobraževanjih.

Seminar bo vodil univ. dipl. prav. in prof. franc. in španskega jezika s književnostjo Rastko Rafael Kozlevear, stalni zapriseženi tolmač za francoski in španski jezik in od leta 2008 izpraševalec za francoski jezik v Komisiji za preizkus znanja sodnih tolmačev pri Ministrstvu za pravosodje.

Seminar bo obsegal: uvod; predkazenski postopek (neformalna in nujna preiskovalna dejanja, prikrite preiskovalne ukrepe, zaslišanje osumljenca, ukrepe odvzema prostosti); preiskavo in preiskovalna dejanja, alternativne oblike kazenskega postopka (poravnavanje, odlog kazenskega pregona, priznanje krivde); obtoževanje; glavno obravnavo in izrek sodbe ter pravna sredstva (redna in izredna). Izhodišče je kazenski postopek pri nas, vendar bo predavatelj opozoril tudi na glavne posebnosti v francoskem pravnem sistemu. Predavatelj je gradivo, ki ga boste prejeli vsi prijavljeni udeleženci, zasnoval tako, da se v francoščini sprehodimo čez slovenski kazenski postopek, pri čemer je pravni pojem odebeljen v francoščini, v oklepaj pa je umeščena ustreznica v slovenščini. Na ta način so pravni pojmi iz besedila kar najbolj razpoznavni in jih bralec lažje najde. Po potrebi in kadar gre za očitno razlikovanje med francoskim in slovenskim kazenskim postopkom, je opisana tudi francoska ureditev.

V sredo, 6. 11. 2013, ob 16. uri, bo v Vijolični dvorani Pravne fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 2, potekalo 12. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji SST DZTPS.

Letošnjo jesen začenjamo s splošnim seminarjem. Zaorali bomo v novo področje, slovensko kazensko materialno pravo. Tu je za nas, sodne tolmače, vedno skritih veliko prevajalskih dilem, dvomov in negotovosti, je pa to abeceda kazenskega prava, s katero se sreeujemo v vsaki kazenski zadevi. Poiskali smo odličnega predavatelja, dr. Matjaža Ambroža, izrednega profesorja z ljubljanske Pravne fakultete in strokovnjaka s tega področja, ki tam predava kazensko materialno pravo, kazensko izvršilno pravo in mednarodno kazensko pravo, kot raziskovalec pa je dejaven tudi na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

Tokratno izobraževanje bo prvo od dveh na to temo. Naslovili smo ga Temeljni koncepti slovenskega kazenskega materialnega prava. Razdeljeno bo v dva dela: najprej bomo spoznali splošne institute materialnega kazenskega prava (storitve, opustitve, izključitev protipravnosti, krivda, storilstvo in udeležba, poskus itd.), po odmoru pa kazenske sankcije (kazni, opozorilne sankcije, varnostni ukrepi; izbira in odmera sankcije) in posebni del materialnega kazenskega prava (posamezna kazniva dejanja).

V torek, 18. 6. 2013, ob 16. uri, bo v Zlati dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 11. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor predsednice SST DZTPS

16.15 dr. Matej Accetto: Določanje pomena izrazov v pravnih besedilih (razmerje med pravom in jezikom ter načini za opredeljevanje pravnega pomena uporabljenih izrazov)

17.00 Odmor

17.15 Kleči pravnega prevajanja (predstavitev in ilustracija posebnih vrst težav pri prevajanju pravnih besedil)

18.00 Odmor

18.15 Praktieni napotki za iskanje in uporabo evropskih pravnih besedil

19.00 Zaključek

Dr. Accetto je izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in (od septembra 2013) profesor na podiplomski fakulteti Católica Global School of Law Univerze Católica v Lizboni.

Na tokratni splošni seminar smo povabili predavatelja dr. Mateja Accetta, strokovnjaka za evropsko pravo in odličnega poznavalca prevajalskih problemov. Prosili smo ga, da nekaj svojih izkušenj in razmislekov deli z nami – sodnimi tolmači. Tako bodo osrednja tema, o kateri bo spregovoril, prav problemi pravnega jezika in prevajanja. Obravnaval jih bo v treh delih. V prvem bo razmišljal o določanju pomena izrazov v pravnih besedilih, o razmerju med pravom in jezikom ter o načinih za opredeljevanje pravnega pomena uporabljenih izrazov, v drugem delu bo predstavil in ilustriral nekaj pravno prevajalskih kleči, v tretjem pa z nami delil nekaj praktičnih napotkov za iskanje in uporabo evropskih pravnih besedil. Za ilustracijo vsega povedanega bo predavatelj navedel številne primere, ki jih bo praviloma črpal iz primerjave oziroma prevajanja med angleško in slovensko pravno terminologijo, po eni strani zaradi predavateljeve podkovanosti v teh dveh jezikih, po drugi pa zaradi dostopnosti angleščine kar najširšemu krogu slušateljev. V manjši meri bodo navedeni primeri v drugih jezikih.

Vsi udeleženci boste prejeli potrdilo o udeležbi na strokovnem izpopolnjevanju, prav tako pa tudi gradivo iz vsebin, ki bodo predstavljene na izobraževanju.

V sredo, 24. 4. 2013, ob 16. uri, bo v Seminarski sobi (S5) Pravne fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 10. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS, in sicer

DELAVNICA ZA NEMŠKI JEZIK I

z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor članice predsedstva SST DZTPS

16.15 Nevena Vrbnjak: Dileme pri prevajanju v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja
• terminologija s področja kriminalistične policije , oblike mednarodnega policijskega sodelovanja in vrste besedil, ki se pri tem uporabljajo;
• prevajalske dileme pri prevajanju specifičnih, tim »žargonskih« izrazov;
• delavnica: prevod slovenskega in nemškega obrazca z aktivnim sodelovanjem udeležencev v dvorani.

(Nevena Vrbnjak je sodna tolmačka za nemški jezik in članica Sekcije sodnih tolmačev DZTPS, dolgoletna vodja Prevajalske službe Ministrstva za notranje zadeve RS in konferenčna tolmačka)

17.30 Odmor

18.00 Andrej Pitako: Prevajanje in tolmačenje v sodni dvorani na slovenskih sodiščih
• prevajanje sodnih vlog in pravnih listin;
• tolmačenje na glavni obravnavi.

(Andrej Pitako je odvetnik, sodni tolmač za nemški jezik in član Sekcije sodnih tolmačev DZTPS. Je član komisije za preizkus znanja sodnih tolmačev za nemški jezik pri Ministrstvu za pravosodje RS. Širši slovenski javnosti je znan po tem, da orje ledino na področju medicinskega prava)

19.00 Zaključek

V sredo, 6. 3. 2013, ob 16. uri, bo v Seminarski sobi (S3) Pravne fakultete v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 9. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor predsednice SST DZTPS

16.15 doc. dr. Luigi Varanelli: Italijanski kazenski postopek (osnove italijanskega kazenskega postopka, razlike med italijansko in slovensko ureditvijo kazenskega postopka)

17.30 Odmor

18.00 Terminologija v okviru kazenskega postopka (terminološke rešitve pri tolmačenju /prevajanju v slovenski oziroma italijanski jezik)

19.00 Zakljueek

Doc. dr. Luigi Varanelli je doktor pravnih znanosti in univ. dipl. psiholog, odvetnik in sodni tolmač. Je avtor številnih strokovnih člankov s podroeja civilnega in gospodarskega prava.

V torek, 5. 2. 2013, ob 16. uri, bo v Zeleni predavalnici (0.23) Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160, Maribor, 8. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor predsednice SST DZTPS

16.10 – 17.10 red. prof. dr. Karmen Teržan Kopecky: O psiholoških in družbenih ozadjih splošne in strokovne jezikovne komunikacije / sporazumevanja

17.10 – 17.20 Odmor

17.20 – 18.20 Lea Burjan: Komunikacija v sodni dvorani

18.20 – 18.30 Odmor

18.30 – 19.00 Okrogla miza o izkušnjah sodnih tolmačev in s sodnimi tolmači v sodni dvorani (sodelujoči okrožni sodnik, mag. Janez Žirovnik, red. prof. dr. Karmen Teržan Kopecky, Lea Burjan)

Udeleženci bodo prejeli gradivo iz vsebin, ki bodo predstavljene na izobraževanju.

V torek, 22. 1. 2013, ob 16. uri, bo v Vijoličasti dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 7. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor predsednice SST DZTPS

16.15 prof. dr. Katja Šugman Stubbs: Pregled slovenskega kazenskega postopka v angleščini

17.45 Odmor

18.15 prof. dr. Katja Šugman Stubbs: Analiza razlik med temeljnimi kazensko procesnimi instituti (anglosaški in slovenski sistem)

19.00 Zaključek

Dr. Katja Šugman Stubbs je redna profesorica za kazenski postopek in pravno psihologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in članica Državnotožilskega sveta.

Gradivo bo udeležencem razdeljeno na začetku predavanja.

2012

V ponedeljek, 15. 10. 2012, ob 16. uri, bo v Modri dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 6. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor: predstavitev poteka izobraževanja, informacije o aktivnostih SST DZTPS

16.15 Tatjana Andoljšek: Osnove gospodarskega prava – statusna preoblikovanja gospodarskih subjektov, prenehanje, steeaj, likvidacija, prisilna poravnava, zavarovanja terjatev in uveljavljanje zavarovanj v sodnih postopkih, izvršba (vrste, postopek).
Tatjana Andoljšek je odvetnica in v Ljubljani in Luksemburgu ter sodna tolmačka za angleški jezik.

17.00 Odmor

17.15 Klemen Mir: Osnove davčnega prava (zakonodaja, osnovni pojmi), osnove upravnega in davčnega postopka (vrste postopkov, potek, stranke, nivoji odločanja), praktični primeri dokumentov (sklep, odločba, sodba). Zaželeno aktivno sodelovanje udeležencev z izkušnjami, vprašanji, komentarji itd.
Klemen Mir je pravni in davčni svetovalec, ki deluje v Ljubljani in v Luksemburgu.

18.00 Odmor

18.15 Vprašanja in odgovori

19.00 Zaključek

Gradivo bo udeležencem razdeljeno na začetku predavanja.

V torek, 25. 9. 2012, ob 16. uri, bo v Modri dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 5. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor predsednice SST DZTPS

16.15 prof. dr. Katja Šugman Stubbs: Pregled slovenskega kazenskega postopka za sodne tolmače – Novi instituti kazenskega procesnega prava: sporazum o krivdi in predobravnavni narok
Dr. Katja Šugman Stubbs je redna profesorica za kazenski postopek in pravno psihologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in članica Državnotožilskega sveta

17.30 Odmor

17.50 Pravna sredstva v kazenskem postopku

19.00 Zaključek

V torek, 26. 6. 2012, ob 16. uri, bo v Modri dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 4. strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor: informacije o aktivnostih SST DZTPS

16.20 doc. dr. Alenka Kocbek: Interdisciplinarni pristop k prevajanju pravnih besedil
doc. dr. Alenka Kocbek je predavateljica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, sodna tolmačka za angleški, nemški in italijanski jezik in članica Sekcije sodnih tolmačev DZTPS

I. del: – predstavitev prevajalskega modela: 10 korakov, ki jih mora prevajalec upoštevati pri prevajanju pravnih besedil

17.15 Odmor

17.30 II.del: – dognanja primerjalnega prava – razlike med pravnimi sistemi in njihov vpliv na pravne jezike
– prevodoslovje in pravno jezikoslovje

18.20 Odmor

18.35 Zaključni nagovor: Povzetek spomladanskega in oris jesenskega semestra strokovnih izobraževanj SST DZTPS

V četrtek, 31. 5. 2012, ob 16. uri, je Sekcija sodnih tolmačev DZTPS v Sivi dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, organizirala tretje strokovno izobraževanje za sodne tolmače z naslednjim programom:

16.00 Uvodni nagovor: predstavitev poteka izobraževanja, informacije o aktivnostih SST DZTPS

16.30 mag. Gregor Klaves: osnovni ekonomski pojmi, na katere sodni tolmači naletijo pri svojem delu (osnovne vrste najpogostejših vrednostnih papirjev v pravnem prometu, podobnosti in razlike med menicami, obveznicami, eeki, ipd.)
mag. Gregor Klaves je predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

17.15 Odmor

17.30 mag. Tatjana Andoljšek: osnovni pojmi v gospodarskem pravu (vrste gospodarskih družb, tudi holding, koncern, evropska delniška družba SE, vrste in obseg pooblastil elanom uprave, posebnosti pri zastopanju – gradivo bo udeležencem razdeljeno na zaeetku predavanja)
mag. Tatjana Andoljšek je odvetnica v Ljubljani in Luksemburgu in sodna tolmačka za angleški jezik

18.30 Odmor

18.45 mag. Klemen Mir: praktieni primeri iz gospodarskega prava za sodne tolmače (raeunovodske bilance in daveni instituti; zaželeno aktivno sodelovanje udeležencev, z izkušnjami, vprašanji, komentarji itd.)
mag. Klemen Mir je pravni in daveni svetovalec v Ljubljani

19.30 Zaključni nagovor

25. 4. 2012 ob 16.00 uri, Pravna fakulteta v Ljubljani, Zlata dvorana

Drugo strokovno izpopolnjevanje za sodne tolmače in prevajalce

To strokovno izpopolnjevanje bo raziskovalo pasti in izzive v predkazenskem in kazenskem postopku s praktičnimi primeri in predstavitvijo nekaterih dokumentov, ki so del omenjenih sodnih postopkov.

Udeleženci dobijo gradiva in potrdilo o udeležbi.

Več v vabilu.

25. marec 2012 ob 16. uri na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanska 2, v Zlati dvorani

Uvodno strokovno izobraževanje za sodne tolmače v organizaciji Sekcije sodnih tolmačev DZTPS

Program:

16.00Uvodni nagovor: Barbara Rovan: Nova evropska ureditev sodnega tolmačenja (Direktiva 2010/64/EU) in razlogi za ustanovitev Sekcije sodnih tolmačev DZTPS
(Barbara Rovan je sodna tolmačka za angleški jezik in predsednica Sekcije sodnih tolmačev DZTPS.) 16.25mag. Valerija Jelen Kosi: Možnosti sodelovanja med Centrom za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje in SST DZTPS
(Mag. Valerija Jelen Kosi je direktorica Centra za izobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje RS.) 16.35Andrej Pitako: Prevajanje in tolmačenje v kazenskih postopkih na slovenskih sodiščih
(Andrej Pitako je odvetnik, sodni tolmač za nemški jezik in član Sekcije sodnih tolmačev DZTPS.) 17.00Odmor 17.15prof. dr. Katja Šugman Stubbs: Pregled slovenskega kazenskega postopka za sodne tolmače
(Dr. Katja Šugman Stubbs je redna profesorica za kazenski postopek in pravno psihologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in članica Državnotožilskega sveta.) 18.05Odmor 18.15prof. dr. Miro Cerar: Etika sodnega tolmača
(Dr. Miro Cerar je redni profesor za teorijo in filozofijo prava ter primerjalno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter predsednik Sodnega sveta RS.)

2009

5. februar 2009: Miran Željko: Trados – nadaljevalni seminar

Namen seminarja
Udeleženci seminarja, ki že poznajo osnove Tradosa, bodo spoznali postopke za učinkovitejše delo s programom in za navodila za reševanje pogostih težav.

Pogoj za udeležbo na seminarju
Seminar je namenjen prevajalcem, ki poznajo osnove programa SDL Trados in ga za prevajanje uporabljajo vsaj en mesec. Poleg tega od udeležencev seminarja pričakujemo, da znajo uporabljati operacijski sistem MS Windows (delo z datotekami, mapami in programi) in dobro obvladajo urejevalnik besedil MS Word.

Vsebina

priporočila za lažje delo s programom
opisi rutinskih postopkov pri delu s programom
opisi pogostih napak pri delu in rešitve težav
poravnavanje besedil, ki niso bila prevedena s Tradosom (delo s programom Win Align – če bo dovolj časa).

3. februar 2009: Miran Željko: Osnove Tradosa

Namen seminarja
Udeleženci seminarja bodo spoznali osnove dela s programoma SDL Trados: prevajanje z Wordom v kombinaciji s programom Translator’s Workbench.

Pogoj za udeležbo na seminarju
Seminar je namenjen prevajalcem, ki znajo uporabljati operacijski sistem MS Windows (delo z datotekami, mapami in programi (ustvarjanje, kopiranje, premikanje, brisanje)) in dobro obvladajo urejevalnik besedil MS Word, želijo pa se naučiti še osnov dela s programom SDL Trados Translator’s Workbench.

Vsebina

delo s pomnilnikom prevodov (ustvarjanje pomnilnika prevodov, prevajanje s pomočjo programa Translator’s Workbench, iskanje po pomnilniku prevodov, popravljanje in čiščenje prevoda)
nastavitve parametrov programa za optimalno delo
vaje iz prevajanja s Tradosom.

2008

27. november 2008: mag. Rada Lečič: Raba velike in male začetnice v slovenskem jeziku

Vsebina seminarja:

raba velike in male začetnice (imena bitij in zemljepisna – naselbinska in nenaselbinska ter stvarna imena);
zapis enodelnih in večdelnih imen;
pisanje svojilnih pridevnikov in izrazov spoštovanja;
vaje (v konkretnih primerih bomo ugotavljali, zakaj se določena beseda piše z veliko ali malo začetnico in v čem so pomanjkljivosti Slovenskega pravopisa).

27. oktober 2008: dr. Stanko Klinar: Pasti prevajanja iz angleščine v slovenščino (in nasprotno)

Vsebina seminarja:
1. Pasti prevajanja v slovenščino (in nasprotno)
– pridevniške / deležniške / nedoločniške povezave
– pridevnik versus prislov
– dvoumnosti
– besedni, skladenjski, pravopisni, idiomatski anglicizmi
2. Teme po željah udeležencev seminarja

22. maj 2008: Jacqueline Oven: L’acquisition du vocabulaire en français: une histoire qui n’en finit jamais! (Osvajanje besedišča v francoščini: zgodba brez konca)

Dans le cadre de ce séminaire, nous nous proposerons de traiter – en nous appuyant sur des exemples concrets – les points suivants:

Les collocations (verbes passe-partout, hyperonymes, hyponymes)
Les synonymes
Les antonymes
Les faux-amis
Les sigles

24. april 2008: Miran Željko: Viri na internetu za prevajalce

Na seminarju si bomo ogledali praktično uporabo prosto dostopnih virov na internetu:

slovarji, glosarji, terminološke zbirke (SSKJ, Evroterm, IATE),
korpusi (Nova beseda, Fida+, Evrokorpus, izdelava pomnilnikov prevodov iz podatkov Komisije EU),
dvo- in večjezični podatkovni viri v Sloveniji (Uradni list) in v tujini (Eur-lex),
drugi pripomočki (Besana, Presis),
koristni programi za prevajalce (Intelli Web Search, Mozilla Firefox),

Če vas zanima še kaj, kar ni navedeno, sporočite na naslov: miran.zeljko (na) gmail.com.

13. marec 2008: doc. dr. Alenka Vrbinc: Kako najhitreje do slovničnih informacij pri prevajanju v angleščino?

Doc. dr. Alenka Vrbinc je univerzitetna diplomirana anglistka – prevajalka in univerzitetna diplomirana nemcistka. Zaposlena je kot docentka za angleški jezik na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistrirala in doktorirala iz dvojezičnega slovaropisja, s katerim se ukvarja praktično in teoretično. Poleg tega prevaja strokovna besedila s področja medicine, farmacije, športa in umetnostne zgodovine.

Pri uvezovanju (prevajanju v tuj jezik) si mora prevajalec poleg semantične ustreznosti prizadevati tudi za slovnično pravilnost prevoda. Tu si v veliki meri lahko pomaga z enojezičnimi slovarji, namenjenimi tujejezičnim govorcem angleščine, ki vključujejo številne podatke o slovnici. Ti podatki so vključeni na neposreden način (npr. v obliki določenih slovničnih oznak oz. kod) ali na posreden način (npr. v obliki zgledov rabe) in uporabniku pomagajo pri pravilni rabi iskane besede. Na seminarju si bomo najprej pogledali, kako so slovnični podatki vključeni v vseh pet vodilnih britanskih enojezičnih slovarjev, ki jih prevajalci pri prevajanju iz slovenščine v angleščino največ uporabljajo, nato pa bomo na praktičnih primerih preizkusili, ali so podatki dejansko vključeni na uporabniku prijazen način oz. povedano drugače, ali uporabnik – prevajalec v njih najde odgovore na vprašanja o pravilni slovnični rabi.

5. februar 2008: Sandro Paolucci: “Contratti di diritto privato” (Pogodbe zasebnega prava v italijanskem jeziku)

Seminar je bil odpovedan zaradi bolezni predavatelja.

Sandro Paolucci je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Perugi v Italiji, kjer je kasneje sodeloval pri predmetu gospodarsko pravo, nato pa je bil odvetnik na sodišču v Perugi. Od leta 1997 je predavatelj za italijanski poslovni jezik na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sodeluje pa tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani, na katedri za italijansko pravno terminologijo in na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Vsebina seminarja:

Uvod
Osnovni pojmi pogodbe
Pomembna terminologija na področju zasebnega prava pri prevajanju iz slovenskega v italijanski jezik in obratno
Pogosta vprašanja v zvezi s prevajanjem na področju zasebnega prava
Vaje

25. januar in 1. februar 2008: Miran Željko: Osnove Tradosa

Namen seminarja:

Udeleženci seminarja bodo spoznali osnove dela s programoma SDL Trados:

Translator’s Workbench (verzija 2006) – za prevajanje
Multiterm (verzija 5.5) – za delo s terminološko zbirko podatkov (samo 25. 1. 2008).

Pogoj za udeležbo na seminarju: seminar je namenjen prevajalcem, ki znajo uporabljati operacijski sistem MS Windows (delo z datotekami, mapami in programi) in dobro obvladajo urejevalnik besedil MS Word, želijo pa se naučiti še osnov dela s programi SDL Trados.

Vsebina

namestitev Tradosovih programov na osebni računalnik (samo 25. 1. 2008)
predstavitev in delo s programom za vzdrževanje terminologije MultiTerm (izdelava terminološke zbirke, urejanje, uvoz in izvoz podatkov) (samo 25. 1. 2008)
delo s pomnilnikom prevodov (ustvarjanje pomnilnika prevodov, prevajanje s pomočjo programa Translator’s Workbench, povezava pomnilnika prevodov s terminološko zbirko, iskanje po pomnilniku prevodov, popravljanje in čiščenje prevoda)
nastavitve parametrov programa za optimalno delo
priporočila za lažje delo s programom
opisi pogostih napak pri delu in rešitve težav.

Delali bomo z računalniki v računalniški učilnici, po želji pa lahko na seminar prinesete svoj prenosni računalnik, če že imate na njem nameščen program SDL Trados.

Predavatelja:
Seminar bosta vodila Miran Željko (prevajalski del) in Adriana Krstič (terminološki del – samo 25. 1. 2008).

10. januar 2008: Lidija Šega: Prevajalski orehi (“Knotty issues”)

To bo še eden od terminoloških seminarjev, ali bolje rečeno delavnic, kjer si bomo z izmenjavo izkušenj “iz prakse za prakso” pomagali rešiti nekatere bolj ali manj brezkončne težave pri

poznavanju,
razumevanju in
pravilni izbiri

strokovnega izrazja (pojmi in njihova poimenovanja).

Področje našega skupnega proučevanja bo poslovno izrazje v najširšem pomenu te besede, in poskusili bomo streti nekatere “orehe”, ki nam jih trosijo:

različna področja uporabe enakih izrazov
lažni prijatelji
idiomi in fraze
modno in dvoumno izrazje (buzzwords and doublespeak)
večpomenskost in sopomenskost
nadpomenskost in podpomenskost ter
kulturne razlike in z njimi povezana različnost izražanja.

Samo za pokušino nekaj orehov, na podlagi katerih bi se o tem lahko pogovarjali in jih skupaj poskušali streti:

translation, interpretation, transliteration, conversion, transubstatiation
actual, material, volume, official, secretary, service, method ….
kadri, kolegi, komercialist, prospekt, realizacija
agent in agencija
naročila (od javnih naročil do pice) in naročniki
predpis (od zakona do internega akta)
poimenovanje gospodarskih družb (ZGD-1)
od predračuna do proračuna
od stroškov do izdatkov; od prihodkov do dohodkov
vodenje podjetij (od uprave do upravnega odbora)
od izobrazbe do “kompetenc”
od kredita do posojila (vključno s “facility”)
od garancije do poroštva (in zavarovanja plačil)
od gibanja do pretoka

In tako naprej brez konca. Program ni dokončen in bo odvisen tudi od predlogov udeležencev seminarja.

2007

13. december 2007: Rada Lečič: Pogoste slovnične in pravopisne napake

Mag. Rada Lečič je diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika, magistrirala pa iz sodobne slovenske književnosti. Od leta 1985 poučuje, pet let pa je bila tudi lektorica slovenskega jezika na univerzi v Rimu. Od leta 2000 uči na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, kamor se vozi iz Ljubljane. Na krajših tečajih je učila potomce Slovencev v Braziliji, Urugvaju in ZDA, dvakrat pa tudi prevajalce v Luksemburgu.

Na seminarju bomo obravnavali:

napačne predloge,
trpnik,
določno obliko pridevnika,
vejice,
sklanjanje pridevniških in samostalniških besed,
števnike in
nekatere besede, ki so po Slovenskem pravopisu prepovedane, odsvetovane ali nezaželene.

18. oktober 2007: dr. Stanko Klinar: Napake pri prevajanju v angleški jezik (II. del)

Vsebina seminarja:

Literarne reference kot prevajalski problem (delna navezava na februarski seminar)
Vtihotapljanje angleških “speaker/subject oriented adverbs” v slovenščino (delna navezava na februarski seminar)
Kritični pogled na reklamne prospekte in vodniške tekste glede na njihovo (slovensko) sporočilnost in prevod
Posebne oblike eksistencialnih stavkov; prepoznavnost eksistencialnosti in način prevoda
Nekateri idiomatski primeri konverzije
Vaje iz rabe členov in nekatere posebnosti
Nekatere kočljive točke pri lekturi slovenskih tekstov (velika začetnica, vejica, (ne)določna oblika pridevnikov, ujemanje osebka in povedka)

31. maj 2007: Jacqueline Oven: (NE)SOBIVANJE ČLENA IN PREDLOGA V FRANCOŠČINI

Jacqueline Oven je lektorica za francoski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na oddelku za romanske jezike in književnosti vodi med drugim vaje iz prevajanja iz slovenščine v francoščine v tretjem in četrtem letniku.

Prvi del bo posvečen predlogom in predložnim zvezam, za katerimi pride do izpusta člena v francoščini. Razlikovali bomo med obveznim in neobveznim izpustom člena: v prvem primeru gre za dokončno izpuščanje člena v kateremkoli sobesedilu, v primeru neobveznega, začasnega izpusta pride, pod določenimi pogoji, do ponovne vpeljave člena. Osredotočili se bomo zlasti na predlog de, ki je nedvomno med vsemi predlogi najbolj kompleksen primer. Podali bomo pregled predlogov in predložnih zvez, za katerimi pride do obveznega, neobveznega ali obveznega/neobveznega izpusta člena.
V drugem delu bomo na podlagi avtentičnih besedil preučili in preverili delovanje člena za francoskimi členi in se sami preizkusili pri uporabi oziroma izpustu člena.

5. april 2007: Marjeta Vrbinc: Frazeologija, njena slovarska obravnava in prevajanje

Dr. Marjeta Vrbinc je docentka za angleški jezik na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Magistrirala je s področja dvojezičnega slovaropisja, doktorirala pa iz angleške frazeologije in slovaropisja. Ukvarja se s praktičnim in teoretičnim slovaropisjem in prevajanjem strokovnih besedil.

Delavnica bo, kot pove že naslov, posvečena frazeologiji, njeni slovarski obravnavi in problemom, ki se pojavljajo pri prevajanju tega kompleksnega dela besedišča. V prvem delu bo predavateljica predstavila obravnavo frazemov v enojezičnih slovarjih za tujce, ki so slovarji, po katerih tujejezični govorci najpogosteje posegajo. Kljub temu, da gre za splošne slovarje, je frazeologija v njih bogato zastopana. Nato si bomo ogledali enojezične frazeološke slovarje in principe vključevanja frazemov v to specializirano vrsto slovarjev. V drugem delu se bomo posvetili prevajanju frazemov in problemom, ki so pri tem prisotni. Ali lahko prevedemo angleški frazem a skeleton in the cupboar/closet v slovenščino kot ‘okostnjak v omari’? Kaj pa the tip of the iceberg kot ‘vrh ledene gore’? Posebno pozornost bomo namenili etimološki razlagi frazemov in se pogovorili o tem, ali nam v določenih primerih pomaga pri prevodu. Kdaj nam in kdaj nam ne? Ali tudi na področju frazeologije obstajajo t. i. lažni prijatelji? To je le nekaj prevajalskih in kontrastivnih problemov, s katerimi se bomo ukvarjali na tem seminarju.

8. marec 2007: Neža Rojko: Kako smo kaj z našim glasom? Nega glasu in kultura govora

Ponovno organiziramo delavnico o negi glasu in kulturi govora. Namenjena je vsem – tistim, ki ste se že udeležili predhodnih delavnic in tistim, ki se boste delavnice udeležili prvič.
Za osvežitev samega pojma in sploh področja, na katerem bom aktivni, pa si še enkrat preberite osnovne informacije:
Mag. Neža Rojko se z glasom se ukvarja že več kot petnajst let. Usposabljala se je v Nemčiji (Sprachgestaltung Rudolfa Steinerja) in v Švici, kjer si je pridobila mednarodno licenco za poučevanje po metodi ritmičnemu dihanju prilagojene fonacije. Je edina v Sloveniji s takšno kvalifikacijo.
Če v svojem poklicu veliko govorimo, se zelo dobro zavedamo pomena nege glasu, saj se prej ko slej srečamo s težavami, povezanimi z njim: hripavostjo, bolečimi glasilkami, utrujenostjo, napornim (glasnim) dihanjem. Ob tem ne smemo pozabiti, da so tudi poslušalci deležni vseh naših težav.
Na delavnici bomo spoznali nekaj fizioloških osnov fonacije in govora, spregovorili o fizičnih in psihičnih vzrokih naštetih težav ter vadili po metodi ritmičnemu dihanju prilagojene fonacije Horsta Coblenzerja, respiratornega fiziologa, ki je svoje življenje in delovanje posvetil glasovni dimenziji človekove osebnosti. Sistematična, na znanstvenih temeljih osnovana pa vendar izrazito praktična metoda, se odlikuje po svoji ekonomičnosti in kontaktu, kar pomeni, da se ne utrudimo, tudi kadar veliko govorimo in da poslušalce resnično dosežemo. Gre za pravilni dihalni ritem, glasovno telesno ravnotežje, eutono držo, polnost zvena, nosilnost glasu, plastično artikulacijo, gladko ter natančno dikcijo itd. S seboj prinesite krajše besedilo (par vrstic) ali pesem.
Ob koncu boste dobili nekaj napotkov za vadbo doma, lahko pa boste tudi kupili osnovno literaturo s tega področja, knjigo DIH IN GLAS, avtorja Horsta Coblenzerja.

15. februar 2007: Stanko Klinar: Napake pri prevajanju v angleški jezik

Vsebina seminarja:

Drobci kontrastivnih tem v obliki vaj (slovenska izhodišča za zloženski niz, za “speaker/subject oriented adverbs”, pravopisna problematika, angleška drugačnost pri istih temah)
Vaje iz rabe členov
Nekateri (slovnični/vokabularni) elementi bibličnega sloga (prevajanje vzvišenega pesniškega sloga, ki se pojavlja tudi v besedilih s politično vsebino in v umetniških katalogih)

Udeleženci lahko pošljejo predavatelju svoja vprašanja, predloge ali besedila, ki bi jih želeli obravnavati na seminarju, na naslov: stanko.klinar@volja.net

18. januar 2007: mag. Milena Stubljar-Dragoš: Prevajanje farmacevtskih besedil

Milena Stubljar Dragoš je diplomirala s področja klinične farmacije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Nebraski (ZDA), magisterij pa je opravila v Sloveniji, na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Do sedaj je imela že vrsto predavanj s področja prevajanja farmacevtskih besedil iz slovenščine v angleščino.

Farmacevtska industrija se neprestano ukvarja z razvijanjem novih molekul, da bi lahko izdelala nove, izpopolnjene načine medikamentoznega zdravljenja. Farmacevtska besedila so izziv za vsakega prevajalca. Seminar je namenjen vsem, ki želijo izboljšati kakovost svojih angleških prevodov in izpopolniti znanje na navedenem področju. Obravnavali bomo naslednje teme:
1. Povzetek glavnih značilnosti zdravila, navodil za bolnika in marketinška besedila. Poudarek bo na stilu in izrazju, ki se uporabljata v teh prevodih, zlasti pa na razliki med besedili, ki so namenjena strokovnjakom in tistimi, ki so napisana za bolnike. Obravnavane bodo tudi razlike med informativnimi in marketinškimi besedili.
2. Prevod farmacevtskih povzetkov.

Udeleženci lahko pošljejo besedila, ki bi jih želeli obravnavati na seminarju, na naslov: milenadragos@veryfast.biz

2006

14. december 2006: Simon Krek: Predstavitev Velikega angleško-slovenskega slovarja Oxford-DZS in korpusa FidaPLUS

Predstavljen bo novi Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS, katerega prvi del je izšel februarja 2005, drugi del pa novembra 2006. Slovarska baza, na podlagi katere je nastal osnovni geslovnik oz. izbor izhodiščnega jezika, je prevzeta iz angleško-francoskega slovarja The Oxford-Hachette French Dictionary (Oxford University Press, 1994), vendar temeljito prirejena in dopolnjena za potrebe angleško-slovenske protistave. H kakovosti in zanesljivosti slovarja je prispevala cela vrsta enojezičnih slovarskih in korpusnih virov: na angleški strani britanska besedilna korpusa Bank of English (BoE) ter British National Corpus (BNC), na slovenski strani pa referenčni Korpus slovenskega jezika FIDA kot pomembno dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Izdelek je rezultat temeljito načrtovanega soavtorskega dela širše skupine strokovnjakov z različnih področij: leksikografk in leksikografov z anglistično izobrazbo, slovenistk in slovenistov ter vrste zlasti področnih svetovalcev in svetovalk. Nastajal je od leta 1995 do 2006.

Poleg tega bo predstavljen korpus FidaPLUS, nov prosto dostopen korpusni vir za slovenski jezik. FidaPLUS je naslednik korpusa FIDA s prenovljenim vmesnikom, bistveno izboljšano jezikovnotehnološko obdelavo besedil za lažje in natančnejše preverjanje informacij, povečanim obsegom (500 milijonov besed), uravnoteženostjo po besedilnih zvrsteh ter izboljšano pomočjo uporabnikom za delo s korpusom. Predstavljen bo projekt, sistem dostopanja in delo s korpusom.

23. november 2006: Rada Lečič: Raba vejice

Vsebina seminarja:
Predavateljica bo razložila rabo vejice med skladenjsko enakovrednimi deli proste ali zložene povedi (v nestavčno enakovrednih delih, pristavčnih delih, stavčno enakovrednih delih …), med nadrednim in odvisnim stavkom, med polstavkom in drugim delom povedi, med pastavkom in drugim besedilom, in posebnosti.

26. oktober 2006: Marina Einspieler: Poimenovanje slovenskih krajevnih imen in znamenitosti v nemščini

Mag. Marina Einspieler je članica DZTPS in samostojna prevajalka nemškega jezika od leta 1981. Kot koroška Slovenka živi in dela blizu Celovca, kjer vodi prevajalsko agencijo. Je sodna tolmačka in predava na celovški univerzi.
Večina kolegov jo sicer pozna po seminarjih iz pravnega in gospodarskega jezika, tokrat pa bo tema seminarja:

Gorenjska ali Oberkrain? Štruklji ali Maultaschen?

Poimenovanje slovenskih krajevnih imen in znamenitosti v nemščini

Večina prevajalcev je pri svojem delu že naletela na Kamniške Alpe, Pohorje ali Panonsko nižino, na Ljubljanski grad, Škocjanske jame, Sečoveljske soline in razmišljala, kako se pravilno napiše Logarska dolina, Blejsko jezero ali slovenska Istra v nemščini. Žal nimamo ne slovarjev, ne leksikonov in tudi ne zavezujočih pravil, po katerih bi se lahko ravnali, zato boste na seminarju poskušali najti odgovore na vsa ta in še mnoga druga vprašanja oziroma nakazati možne rešitve.

Seminar je zgrajen na prospektu “Pohodništvo v Sloveniji” in nemškem prevodu “Wandern durch Slowenien”, ki ga je izdala Slovenska turistična organizacija. Ta prospekt je predavateljica izbrala zato, ker zajema vsa najpomembnejša krajevna imena v Sloveniji, prevod pa je že narejen. Ob primerjanju izvirnika in prevoda, bo predavateljica nakazala pravilne rešitve in jih podprla z obrazložitvijo in pravili, dodala pa bo tudi druge primere iz nemščine. Mimogrede bo opozorila še na nekatere “cvetke”.

Pred začetkom seminarja bodo udeleženci prejeli po en izvod prospekta v slovenskem in nemškem jeziku.

Udeleženci seminarja, ki so imeli težave pri prevajanju geografskih imen, lahko na seminarju posredujejo svoje primere.

24. maj 2006: Florence Gacoin Marks: Uporaba in prevajanje predlogov, prevajanje znanstvenih člankov

Seminar francoskega jezika bo razdeljen v dva dela:

1. slovnični del: Uporaba in prevajanje predlogov

Na podlagi konkretne vaje bo predavateljica predstavila težave, ki jih slovenski prevajalci srečujejo pri prevajanju predlogov. Poudarek bo na primerih, kjer se v francoščini ne uporablja isti predlog kot v slovenščini.

2. strokovni del: prevajanje znanstvenih člankov

Kakšna so pravila citiranja in urejevanja literature? Na podlagi konkretnih primerov bo predavateljica predstavila sisteme citiranja v Sloveniji in v Franciji ter pokazala posledice, ki nastanejo zaradi razlik med njimi. Poudarek bo na prevajanju humanističnih člankov.

20. april 2006: Marjan Pikelj: Finančno izrazje v španščini

Marjan Pikelj je diplomiral iz angleškega in francoskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S španščino se je začel ukvarjati že kot bruc, ko v Ljubljani še ni bilo katedre za španski jezik. Pozneje, ko so za to že obstajale možnosti, se je vpisal na študij španščine ob delu, skupaj s prvo generacijo slušateljev.

Dvajset let je bil zaposlen kot prevajalec v današnji Abanki Vipi. V tem obdobju je bil nekaj časa na usposabljanju pri Svetovni banki v Washingtonu in delal v Agenciji Jugobanke (predhodnice Abanke) v New Yorku, kjer se je usposabljal in hkrati opravljal naloge kreditnega referenta. Jezik, ki ga je pri svojem delu uporabljal, je bil pretežno angleški, ob tem pa je imel priložnost seznaniti se tudi s španskim finančnim izrazjem in ga seveda tudi uporabljati.

Danes je zaposlen v prevajalskem oddelku Generalnega sekretariata Vlade RS.

Namen seminarja je seznanitev z osnovnimi finančnimi izrazi v španskem jeziku ter predstavitev rešitev za prevod finančnih poročil, izdelanih po slovenskih računovodskih standardih.

8. marec 2006: Rada Lečič: Sklanjanje tujih imen

Rada Lečič je diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika (1985), magistrirala pa leta 1990 iz sodobne slovenske književnosti. Že 20 let poučuje, od 1993 do 1998 pa je bila lektorica slovenskega jezika na univerzi v Rimu. Od leta 2000 uči na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu, kamor se vozi iz Ljubljane. Na krajših tečajih je učila potomce Slovencev v Braziliji, Urugvaju (1997) in v ZDA (1998), dvakrat pa tudi prevajalce v Luksemburgu.

Poleg strokovnih člankov je objavila dve knjigi/priročnika, Prepletenke in Slovenski glagol (Oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov). Slovar, preveden v angleščino, je pošel v enem letu. Lani je izšel ponatis, zdaj pa se pripravlja prevod tudi v nemški in italijanski jezik.

Predavateljica bo predstavila tematiko, ki je spričo zamotane večplastnosti žarišče nenehnih drobnih negotovosti marsikaterega prevajalca. V obravnavi, ki bo preglednejša od tiste v Pravopisu, se bo posvetila tujim moškim in ženskim imenom s poudarkom na lastnih imenih, dodala pa bo tudi nekaj krajevnih imen ter večbesedna oziroma večdelna imena. Pri vsakem od njih bo predstavila oblike za 2. in 6. sklon ter svojilni pridevnik. Pri tem bo sistematično predstavila končnice in se med drugim ustavila pri razlikah med pisavo in izgovarjavo. Opravila bo tudi nekaj primerjav Pravopisa s Skazovim priročnikom (EPIS, Pravopisni priročnik) in opozorila na pomanjkljivosti v Pravopisu.

15. februar 2006: Ksenija Leban: Osnove zapisovanja pri konsekutivnem tolmačenju

Ksenija Leban je dokončala podiplomsko specializacijo iz konferenčnega tolmačenja na tržaški Visoki šoli sodobnih jezikov za tolmače in prevajalce Scuola Superiore di Lingue Moderne per Interpreti e Traduttori, na področju konferenčnega tolmačenja pa se je izobraževala in usposabljala tudi na univerzah v Bradfordu, Kobenhavnu, Arhusu ter pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. Udeležila se je različnih izobraževanj, posvečenih poučevanju konferenčnega tolmačenja, in mednarodnih strokovnih konferenc, na nekaterih pa je tudi nastopila. Objavila je nekaj člankov s področja konferenčnega tolmačenja ter poučevala konferenčno tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2004 je predsednica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Dela kot samostojna konferenčna tolmačka.

Glavni namen zapiskov, ki jih med govornikovim nastopom oziroma podajanjem snovi pripravi konferenčni tolmač, je podpora spominu med konsekutivnim tolmačenjem podanega. Čeprav so nekatere, predvsem nemške šole konferenčnega tolmačenja, razvile precej dodelane sisteme zapisovanja, pa nasplošno velja, da si vsak zgradi lastni sistem, saj bo le-ta najbolje prilagojen posameznemu tolmaču, delovanju njegovih spominskih funkcij in, nenazadnje, osebnosti. V sklopu seminarja bodo tako predstavljena osnovna načela zapisovanja, podanih pa bo tudi več možnih smernic in napotkov, na podlagi katerih lahko začnete razvijati ali pa nadgradite lastni sistem zapisovanja.

17. januar 2006: Breda Negro Marinič: Politično izrazje v angleščini

Breda Negro Marinič je diplomirala iz angleškega, francoskega in nemškega jezika. Kot prevajalka je zaposlena na Ministrstvu za zunanje zadeve, ob tem pa že več let predava prevajanje angleških političnih in pravnih besedil študentom Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete. Ukvarja se tudi s konferenčnim tolmačenjem, za kar se je usposabljala pri Evropski komisiji v Bruslju in ga od leta 2002 predava študentom podiplomskega študija konferenčnega tolmačenja.

Seminar bo združeval teoretični in praktični del, vsebinsko pa bo razdeljen na tri teme:

Prva so večpomenke, ki so v angleščini zelo pogoste in pri prevajanju katerih imamo največ težav. Za vsak izraz bo naveden primer uporabe v stavku, ki ga bomo sproti prevedli. Ob tem si bomo na konkretnih primerih pogledali tudi najpogostejše besedne zveze s temi večpomenkami.
V nadaljevanju se bomo posvetili izrazju, ki se nanaša na državno ureditev in delitev oblasti s posebnim poudarkom na Sloveniji, Združenem kraljestvu Veliki Britaniji in Severni Irski ter Združenih državah Amerike. Podrobno si bomo pogledali razlike v posameznih nazivih in kako jih pravilno prevajamo. Prevedli bomo tudi odlomke iz značilnih besedil s tega področja.
Zadnji sklop bo izrazje v zvezi z volitvami. Na kratko si bomo ogledali značilnosti volilnih sistemov v treh državah: Sloveniji, Združenem kraljestvu Veliki Britaniji in Severni Irski ter Združenih državah Amerike. Prevedli bomo odlomke iz besedil, ki vsebujejo volilno terminologijo in predstavljajo značilnosti volilnega sistema posamezne države.

2005

14. december 2005: Amalija Maček Mergole: Prevajanje besedil EU in pravnih besedil (nemščina)

Mag. Amalija Maček je lektorica za nemški jezik na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer vodi vaje iz prevajanja nemških pravnih besedil, besedil EU in splošnih besedil ter pregled nemške literature od srednjega veka do danes. Kot prevajalka iz nemškega in španskega jezika prevaja strokovne članke in knjige s področja prava, sociologije, filozofije, zgodovine in literarna dela (npr.: Gustav Radbruch: Filozofija prava, Hans Kelsen: Čista teorija prava, Ludwig Wittgenstein: O gotovosti, Ilse Aichinger: Večje upanje, Martin Pollack: Smrt v bunkerju, Miguel de Unamuno: Megla, I. Bachmann, E. Jelinek, R. Schrott …).

Vsebina seminarja:
Seminar bo potekal v dveh vsebinskih sklopih. V prvem bomo podrobno spoznali ustanove EU in njihovo pravilno imenovanje, zakaj uporabljamo včasih množino evropske skupnosti, drugič pa ednino, kako se je spreminjalo ime te skupnosti/unije od ustanovitve do danes, kdo sestavlja posamezne odbore in telesa, kako razlikujemo Svet EU, Svet Evrope in Evropski svet, kaj urejajo posamezne pogodbe in kako jih navajamo, s katerimi spletnimi korpusi oz. glosarji si lahko pomagamo pri prevajanju besedil EU itd.
V drugem sklopu se bomo posvetili problematiki prevajanja pravnih besedil in najprej spoznali osnovna področja prava (civilno, mednarodno, upravno, ustavno, kazensko …) in pripadajočo terminologijo, potem pa si bomo podrobneje pogledali primer obtožnice, sodbe in nekaterih tipov pogodb, torej dokumentov, s katerimi se prevajalci pravnih besedil najpogosteje srečujejo.

17. november 2005: Breda Jakopič: Računovodski izkazi in finančno poročanje v angleščini

Breda Jakopič je, po študiju angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in enoletni zaposlitvi v Veliki Britaniji, delala kot prevajalka v slovenskih gospodarskih družbah. Prevajalske izkušnje je dobivala na različnih strokovnih področjih: letalstvo, računalništvo, izvajalski inženiring za strojne in električne instalacije, bančništvo, investicijska dejavnost, pravno in davčno svetovanje, računovodstvo in revizija. Po sedmih letih zaposlitve v mednarodni revizijski hiši KPMG, se je leta 2001 upokojila, še vedno pa prevaja in sicer predvsem besedila s področja finančnega poročanja.

Vsebina seminarja:

Kaj so računovodski izkazi
Namen računovodskega poročanja
Enotni računovodski jezik
Računovodski standardi
Revidiranje in revizijski standardi
Slovenski računovodski standardi
Računovodski izkazi po SRS

17. oktober 2005: Jean McCollister: Prepositions and parallel structures in English

This seminar will focus on the English prepositions that, in my experience as a teacher and editor, prove most troublesome for native speakers of Slovene. I’ll begin with some background on prepositions as a linguistic category, and provide a few cross-linguistic comparisons. Next, we’ll look at a selection of English prepositional phrases (and their counterparts in Slovene) which commonly cause confusion among Slovenes. Participants will be given exercises to try for practice. Finally, time permitting, we’ll also look at how parallel structures at the word, phrase, or clause level are used in English. Special attention will be given to the “not only…but also” structure, which is often used incorrectly, not only by L2 speakers but also by native speakers/writers of English. (OK, you tell me–did I use it correctly in this instance? 🙂

Participants are invited to send me a list of the prepositional phrases they find most challenging in their own translation work. Please email your suggestions to mccollister@siol.net.

25. maj 2005: Florence Gacoin Marks: Prevajanje v francoščino

Florence Gacoin Marks se je rodila v Parizu, kjer je študirala francoščino in slovenščino. Letos je na Sorboni doktorirala iz primerjalne književnosti oz. slovenskega realističnega romana med obema vojnama v evropskem kontekstu. Od leta 2002 je zaposlena kot tuja lektorica za francoski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer vodi vaje iz pisnega izražanja in iz literarnega prevajanje v francoski jezik. Raziskovalno se ukvarja predvsem z literarno zgodovino in prevodoslovjem.

Seminar bo posvečen predvsem prevajanju v francoščino in sicer pogostih, pravzaprav skoraj vsakdanjih spisov, kot so pisma, življenjepisi in pogodbe. Obravnavana bo tudi uporaba oz. prevajanje francoskih prislovov v “-ment”, zlasti tistih, katerih pomen se razlikuje od pomena pridevnikov, iz katerih so izpeljani. Pričakuje se aktivno sodelovanje udeležencev seminarja, saj bo vsaki obravnavani točki sledila tudi kratka skupna vaja, prav tako pa bodo dobrodošla vprašanja udeležencev o zgoraj navedeni snovi. Seminar bo potekal v francoskem jeziku. Gradivo za seminar bodo udeleženci prejeli pred pričetkom seminarja.

3. maj 2005: Neža Rojko: Kako smo kaj z našim glasom?
Uvod v nego glasu in kulturo govora

Po enem letu in treh delavnicah, na željo članic in članov društva, ponovno organiziramo delavnico o negi glasu in kulturi govora. Na tej ponovitveni delavnici si bomo pogledali, kaj se je ‘prijelo’, če pa ste eden ali ena tistih, ki se nam boste pridružili prvič, vam bomo z zgledom predstavili učinke oz. rezultate ritmičnemu dihanju prilagojene fonacije. Delavnica je torej namenjena vsem – tistim, ki ste se že udeležili predhodnih delavnic in tistim, ki se boste delavnice udeležili prvič.

Za osvežitev samega pojma in sploh področja, na katerem bom aktivni, pa si še enkrat preberite osnovne informacije:

Če v svojem poklicu veliko govorimo, se zelo dobro zavedamo pomena nege glasu, saj se prej ko slej srečamo s težavami, povezanimi z njim: hripavostjo, bolečimi glasilkami, utrujenostjo, napornim (glasnim) dihanjem. Ob tem ne smemo pozabiti, da so tudi poslušalci deležni vseh naših težav.

Na delavnici bomo spoznali nekaj fizioloških osnov fonacije in govora, spregovorili o fizičnih in psihičnih vzrokih naštetih težav ter vadili po metodi ritmičnemu dihanju prilagojene fonacije Horsta Coblenzerja, respiratornega fiziologa, ki je svoje življenje in delovanje posvetil glasovni dimenziji človekove osebnosti. Sistematična, na znanstvenih temeljih osnovana pa vendar izrazito praktična metoda se odlikuje po svoji ekonomičnosti in kontaktu, kar pomeni, da se ne utrudimo, tudi kadar veliko govorimo in da poslušalce resnično dosežemo. Gre za pravilni dihalni ritem, glasovno telesno ravnotežje, eutono držo, polnost zvena, nosilnost glasu, plastično artikulacijo, gladko ter natančno dikcijo itd.

S seboj prinesite krajše besedilo (par vrstic) ali pesem.

Ob koncu boste dobili nekaj napotkov za vadbo doma, lahko pa boste tudi kupili osnovno literaturo s tega področja, knjigo DIH IN GLAS, avtorja Horsta Coblenzerja.

19. april 2005: Sandro Paolucci: Izrazje EU v italijanščini

Sandro Paolucci je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Perugi v Italiji, kjer je kasneje sodeloval pri predmetu Gospodarsko pravo, nato pa je bil odvetnik na sodišču v Perugi. Od leta 1997 je predavatelj za italijanski poslovni jezik na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sodeluje pa tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani, na katedri za italijansko pravno terminologijo in na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Vsebina seminarja:

Temelji EU
Institucije EU
Enotni trg, prosti pretok
Zakonodaja EU
Strokovna terminologija
Primeri iz prakse

10. marec 2005: Jean McCollister: Principles of plain English

This seminar will present the history and goals of the Plain English movement, drawing in particular on the “Fight the Fog” campaign of the European Commission’s Translation Service, which encourages authors and translators to write more clearly.

After being introduced to the basic principles of clear writing and copy-editing (as distinct from language editing and proofreading), participants will have an opportunity to apply these guidelines to revising texts in demonstrations and practical exercises.

Participants are invited to submit examples of texts in English that they feel would benefit from further copy-editing. Please send submissions to Jean McCollister at mccollister@siol.net by March 7.

22. februar 2005: Marina Einspieler: Sodni postopki v Avstriji in Nemčiji

Na uvodnem seminarju v sklopu Sodni in upravni postopki v Avstriji in Nemčiji, januarja 2004, smo obravnavali osnovno terminologijo sodstva, temeljno zakonodajo, poimenovanje in sestavo sodišč ter udeležence, sodne odločbe in pravna sredstva v pravdnem in kazenskem postopku. Tokrat se bomo navezali na ta seminar in ga dopolnili z nekaterimi postopki v sklopu pravdnega in kazenskega postopka (Mahnverfahren, Bußgeldverfahren, Einstweilige Verfügung itd.), pa tudi različne vrste tožb (npr. Feststellungsklage, Gestaltungsklage, Leistungsklage) in sodb (Feststellungsurteil, Gestaltungsurteil, Leistungsurteil, Verzichtsurteil, Versäumnisurteil itd.).
Prvi dve uri seminarja sta namenjeni predavanju, drugi dve uri pa bosta potekali v obliki delavnice, zato je udeležba omejena.

17. januar 2005: Peter Holozan in Miro Romih: Amebisova računalniška orodja za pomoč pri prevajanju

Podjetje Amebis se že skoraj 15 let ukvarja z razvojem jezikovnih tehnologij za slovenski jezik. Nekatere programe, izdelane v teh letih, lahko pri svojem delu s pridom uporabljajo tudi prevajalci, saj si z njimi lahko olajšajo in pohitrijo prevajanje. Še posebej so pri tem uporabna naslednja orodja:

črkovalnik
slovnični pregledovalnik
elektronski slovarji
besedilni korpus FIDA
prevajalni sistem Presis

Na predstavitvi bo prikazano delovanje omenjenih orodij, njihove funkcije, praktična uporaba, pa tudi zelo zanimivo ozadje nastajanja in razvoja jezikovnih orodij za slovenski jezik trenutno in v prihodnje.

2004

6. december 2004: Lidija Šega: Poimenovanja v slovenščini in angleščini

Vabimo vas na posvet o nikoli dorečeni temi ustreznih slovensko angleških prevodov različnih poimenovanj, pogovor o tovrstnih težavah, izmenjavo izkušenj in iskanje najprimernejših rešitev. Obravnavali naj bi širok razpon poimenovanj, od podjetij in organizacij, prek položajev in delovnih mest, do posameznih nazivov in oblikovanja vizitk.

15. november 2004: Breda Zužič Žerjal: Terminologija Evropske unije v francoščini

Breda Zužič Žerjal, profesorica angleščine in francoščine, je diplomirala l. 1978 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delala kot dokumentalistka, potem kot prevajalka za francoščino v gospodarstvu in kot samostojna prevajalka. Zdaj je prevajalka v Službi Vlade RS za evropske zadeve.
Na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani vodi vaje iz prevajanja pravnih besedil in dokumentov EU v francoščini.

Vsebina seminarja:

Evropsko unijo bomo prek terminologije v francoščini spoznali z več vidikov:

organizacija in delovanje (temeljne pogodbe, evropske institucije, pristojnosti in medsebojni odnosi, dokumenti),
postopki odločanja in politike Skupnosti,
skupna zunanja in varnostna politika,
pravosodje in notranje zadeve (Schengen, Europol, Eurojust).

Spoznali bomo tudi vire podatkov o EU in se jih naučili uporabljati.

6. oktober 2004: Irena Androjna: Slogovna ustreznost besedil v slovenskem jeziku

Irena Androjna, profesorica slovenščine in anglistka prevajalka, je diplomirala leta 1994 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot samozaposlena v kulturi se ukvarja s pisanjem literature, poučevanjem, lektoriranjem in jezikovnim svetovanjem. V zadnjih letih pripravlja različne seminarje in delavnice za boljšo slovenščino v sodelovanju z Uradom za slovenski jezik Ministrstva RS za kulturo, Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani, Upravno akademijo Ministrstva RS za notranje zadeve in Izobraževalnim središčem Miklošič Ljubljana.

Vsebina seminarja:

Pri prevajanju je poleg vsebinske in strokovne ustreznosti prevoda pomemben tudi način ubeseditve, tj. slog besedila, saj vpliva na to, kako uspešno se sporočilo prenese bralcu. Če je besedilo slogovno ustrezno, bralec sporočilo sprejme neovirano, sicer pa ima lahko pri razumevanju težave.
Na seminarju bomo spregovorili o tem, kako pisati jasno, natančno in preprosto.
Obravnavali bomo načela dobrega sloga (jezikovna pravilnost, jasnost in jedrnatost, logična urejenost, ustreznost izrazja, doslednost). Na podlagi izvirnih besedil bomo opozorili na nekatere trdovratne pravopisne napake (vejica, vezaj, pomišljaj) in slogovne neustreznosti (gostobesednost, ponavljanje, nepravilno rabljene besede in zveze, modni izrazi) v slovenščini. Skupaj bomo iskali rešitve za slogovno izboljšanje besedil.

7. junij 2004: Sandro Paolucci: Italijanska poslovna korespondenca

Vsebina seminarja:

Uvod v poslovno korespondenco
Poslovno pismo / dopis
Značilnosti poslovne korespondence v italijanščini
Oblika dopisa in sestavni elementi (pošiljatelj, prejemnik, zadeva, nagovor, uvodna misel, jedro, zaključna misel, podpis. Okrajšave in njihov pomen)
Analiza dopisa
Primeri poslovnih pisem / dopisov (ponudba, naročilo, sodelovanje, zastopanje, reklamacija, terjatev, prošnja za zaposlitev in drugi primeri)
Osnove in primeri uradnega dopisa

20. april 2004: Lidija Šega: Sopomenke in razlike med njimi
Synonyms and near synonyms – are they really?

Še ena priložnost za razčiščevanje prevajalskih zagat, kadar iščemo pravo besedo na pravem mestu.

Primerjava in razlike med sorodnimi izrazi, ki jih srečujemo v angleščini in slovenščini in iščemo zanje najustreznejše prevedke.
Razgovor in izmenjava izkušenj o sklopih sorodnih izrazov, ki se pomensko prepletajo in različno uporabljajo z več ali manj podobnimi pomeni v angleščini in slovenščini.
Poskusili bi jih obdelati po pomenskih sklopih, na primer:
- prihodek, dohodek, dobiček, izkupiček, zaslužek, prejemek, priliv… (revenue, income, profit, earnings, proceeds, inflow…)
- napaka, pomota, zmota, pomanjkljivost, okvara, nedelovanje… (error, mistake, failure, deficiency, malfunctioning, breakdown…..)
- pridobivati, proizvajati, izdelovati, predelovati, pridelovati, pridobivati, gojiti… (extract, harvest, manufacture, grow, produce, generate …….
Ob tem bi razmišljali in se pogovarjali o različnih prevedkih in pomenih posameznih izrazov iz angleščine v slovenščino in obratno.

Pričakujemo dejavno sodelovanje in prispevke vseh udeležencev seminarja k razpravi o tej pestri in brezkončni temi.

3. marec 2004: Paul McGuiness: Technical writing in English

Mag. Paul McGuiness se je rodil v Angliji, kjer se je tudi šolal. Delal je na področju znanstvenega raziskovanja za institucije v Birminghamu, Pittsburgu in v Istanbulu. Živi v Ljubljani, kjer dela kot raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, hkrati pa je jezikovni urednik za angleški jezik pri Strojniškem vestniku in pri reviji Materiali in Tehnologije.

The aim of the seminar will be to examine some of the main areas of technical writing. The emphasis will be on how to write in a simple, straightforward way, so as to allow the reader to absorb the information in the text as easily as possible. By using a lot of examples we will look at how to write clearly, how to punctuate sentences and how best to avoid ambiguity.

The topics will include:

writing numbers in a text
using abbreviations
computer- and internet-related terms
improving clarity with transitions
punctuating with commas, semicolons and colons
words that cause problems
hyphens and dashes
redundancies and jargon

10. februar 2004: Alan McConnell Duff: STYLE & REGISTER IN ENGLISH
with reference to Slovene-English translation

Summary: As the title indicates, the main emphasis will be on the English language itself. The topic-areas will include:

Context: tone, register, strength of words, and appropriate usage in specific types of writing, e.g. formal correspondence, academic articles / abstracts, “general interest” texts.
Sentence structure: connectives, linking words, punctuation and presentation.
Meaning & Ambiguity: or “Why is the text hard to understand?” (either in the original English, or in translation).
Any Questions? Participants are invited to raise their own questions about any aspect of English with which they encounter regular difficulties, including how best to render Slovene words and expressions in English. (Please, though, do not open the Pandora’s box of how to translate vizitke, academic titles, etc!)

The poet T. S. Eliot once said: “It is, in my opinion, advisable to know the rules (of language) before breaking them.”
In this seminar, I hope we may examine some of the “rules”.

27. januar 2004: Marina Einspieler: Sodni in upravni postopki v Avstriji in Nemčiji

Pravni jezik v pravosodju, upravi in gospodarstvu je strokovni jezik in, kot vsak strokovni jezik, omogoča med strokovnjaki natančno sporazumevanje o določenem strokovnem področju. Označujejo ga specifičen strokovni besedni zaklad in posebne norme za izbor, uporabo in frekvenco jezikovnih leksikalnih in slovničnih sredstev. Glavna značilnost pravnega in upravnega jezika je abstrakcija jezika, ki se izraža predvsem v nominalnem stilu, torej v samostalniškem, ki je bistveno bolj okoren od tekočega verbalnega, torej glagolskega stila. Tako ni isto, “gegen einen Mahnbescheid Widerspruch einlegen (uradno)” ali zgolj “einem Mahnbescheid widersprechen (poljubno)”. Glagol “klagen” ima več pomenov, “Klage erheben” pa le enega. Seveda tudi ni vseeno, ali uporabimo “Widerspruch” ali “Einspruch”.

Na seminarju bomo najprej obravnavali poimenovanje in sestavo sodišč, nato podrobneje sodne in upravne postopke, udeležence oz. stranke v postopkih, odločitve sodišča in upravnih organov ter pravna sredstva ter nekatere razlike med Avstrijo in Nemčijo.

2003

8. december 2003: David Limon: Promotional texts in Slovene and English

David Limon poučuje prevajanje, tvorjenje besedil ter idiomatiko in stilistiko na Oddelku za prevajanje Univerze v Ljubljani, obenem pa tudi zaključuje svoj doktorski študij na tej univerzi. Redno prevaja v angleščino, revidira pa tudi prevode s področij, kot so: vladne zadeve, Evropska unija, promocija podjetij, izobraževanje in etnografija. S posebnim zanimanjem se posveča proučevanju kulturoloških razlik med Slovenijo in angleškimi govornimi področji, vključno z razlikami v žanru in rabi besedilnih konvencij.

We shall look at a range of promotional texts in Slovene – such as web sites, promotional letters, leaflets and brochures – in order to decide what their communicative purpose is and how they strive to achieve it. A number of parallel texts in English will be used for comparison and to help us identify relevant genre conventions. The initial focus of our discussion will be cultural and rhetorical differences; we shall then consider the translator’s role and strategy with regard to these. As well as considering the texts at a global level, we shall also look at possible translations (from Slovene into English) of a number of brief extracts.

24. november 2003: Doris Debenjak: Prevajanje iz in v nemški jezik (ustreznost izrazov, struktura stavkov)

Na seminarju se bomo ukvarjali z objavljenim slovenskim besedilom, prevedenim iz nemščine, ki mu, razen nezadostne preciznosti, ni kaj očitati. Ker smo tudi znanstveni prevajalci, bi v teoriji moralo biti besedilo prevedeno tako, da nekdo, ki v drugem besedilu najde citat iz tega, lahko citira slovenski prevod. Skoraj noben knjižni prevod v slovenščino, za kaj takega ni dovolj precizen, marsikdaj tudi po “zaslugi” lektorjev. Eden od problemov pri prevajanju zakonskih besedil v slovenščino je spreminjanje vrstnega reda podrednih stavkov, saj v tuji literaturi dostikrat najdemo sklic na “prvo polovico tretjega stavka” in si v takem primeru s slovenskim prevodom večinoma tudi ni kaj pomagati. To se pokaže celo pri evropskih direktivah, kjer nek komentar temelji na nekem pojmu kot ključnem, pa tega pojma v slovenskem prevodu direktive sploh ni.

V drugem in bolj obširnem delu pa bomo skupaj obdelali objavljen prevod turističnega besedila v nemščino, ki je pomanjkljiv tako slovnično, kot tudi po izbiri besede (Mittelpunkt za središče, ko gre za kraj itd.), kot tudi po strukturi stavkov. To slednje je sicer tudi “krivda” zelo nerodnega originala, vendar nam ta primer lahko služi kot dobro izhodišče za razpravo, kako daleč gre lahko prevajalec pri “lektoriranju” slovenskega originala, zato da dobi gladko tekoč prevod, ki se mu pravzaprav ne sme poznati, da je prevod.

23. oktober 2003: Neža Rojko: Uvod v nego glasu in kulturo govora

Mag. Neža Rojko je višja predavateljica za angleški jezik na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, z glasom pa se ukvarja že več kot deset let. Usposabljala se je v Nemčiji (Sprachgestaltung Rudolfa Steinerja) in v Švici, kjer si je pridobila mednarodno licenco za poučevanje po metodi ritmičnemu dihanju prilagojene fonacije. Je edina v Sloveniji s takšno kvalifikacijo. Če v svojem poklicu veliko govorimo, se zelo dobro zavedamo pomena nege glasu, saj se prej ali slej srečamo s težavami, povezanimi z njim: hripavostjo, bolečimi glasilkami, utrujenostjo, napornim (glasnim) dihanjem. Ob tem ne smemo pozabiti, da so tudi poslušalci deležni vseh naših težav.
Na delavnici bomo spoznali nekaj fizioloških osnov fonacije in govora, spregovorili o fizičnih in psihičnih vzrokih naštetih težav ter vadili po metodi ritmičnemu dihanju prilagojene fonacije Horsta Coblenzerja, respiratornega fiziologa, ki je svoje življenje in delovanje posvetil glasovni dimenziji človekove osebnosti. Sistematična, na znanstvenih temeljih osnovana pa vendar izrazito praktična metoda se odlikuje po svoji ekonomičnosti in kontaktu, kar pomeni, da se ne utrudimo, tudi kadar veliko govorimo in da poslušalce resnično dosežemo. Gre za pravilni dihalni ritem, glasovno telesno ravnotežje, eutono držo, polnost zvena, nosilnost glasu, plastično artikulacijo, gladko ter natančno dikcijo itd.

S seboj prinesite krajše besedilo (par vrstic) ali pesem.

Ob koncu boste dobili nekaj napotkov za vadbo doma, lahko pa boste tudi kupili osnovno literaturo s tega področja, knjigo DIH IN GLAS, avtorja Horsta Coblenzerja.

20. maj 2003: Alan McConnell Duff: Lektoriranje v angleščini

The aim of the seminar is to examine some of the most frequently occurring errors in translation from Slovene into English, to suggest how they can be avoided, and also to offer translators some practical guidelines for “self-editing” or “samolektoriranje”.

Contents:
Three main areas will be dealt with:

“Simple” errors: e.g. typographical / spelling mistakes, hidden danger-spots in tables, references, graphs etc.
Differences in Slovene & English usage, with the focus on:
- punctuation & word order
- false friends
- tone and register
Style and presentation, including the question of literal vs “free” translation.

All examples will be authentic, drawn mainly from my own experience of “lektoriranje”.

23. april 2003: Lidija Šega: Slovensko – angleško poslovno izrazje na temo Predstavitev podjetja in letno poročilo

Pogovorili bi se o izrazju in prevajanju, ki se navezuje na:

Vrste podjetij, družb, organizacij…
Vodenje in upravljanje – organi in organiziranost
Delovna mesta – nazivi – vizitke
Predstavitev podjetja v letnem poročilu
Računovodski izkazi in razkritja po novih standardih

19. marec 2003: Stanislav Klinar: Prevajalsko popoldne

Predstavitev Planinskega terminološkega slovarja (ZRC, SAZU, Lj. 2002) in definicija pojma “tehnični termin”.
Pogled na zadnjo izdajo slovarja avtorice Daše Komac (An-sl, sl-an splošni moderni slovar, CZ, Lj. 2001).
Distanca do Slovenskega pravopisa (Jože Toporišič, SP, ZRC, SAZU, Lj. 2001)
Lektura slovenščine v najbolj razširjeni slovenski periodiki / publicistiki.
V prevodu odpraviti slabosti izvirnika: DA ali NE? (Izboljšati besedilo ali neprizadeto prevesti tudi neslanosti?)
Poljubna (kontrastivna) tema po želji udeleženk / udeležencev. Svoje želje sporočite ge. Nadi Primožič na DZTPS.

19. februar 2003: Marina Einspieler: Delavnica: Vaje iz prevajanja pravnih besedil

S prevajanjem pravnih besedil se prej ko slej sreča vsak prevajalec, tudi če ni sodni prevajalec, zato boste na seminarju, ki bo potekal v obliki delavnice, obravnavali nekaj splošnih in za vsakega zanimivih listin, kot npr. potrdilo o nekaznovanju in o stalnem bivališču, odločbo o spremembi priimka, odločbo o izbrisu iz državljanstva, zapisnik o zaslišanju itd. in sicer s primerjavo avtentičnih listin v slovenskem in nemškem jeziku. Poseben poudarek bo namenjen specifičnim besednim zvezam in drugim posebnostim nemškega jezika, ki jih ni v slovarjih, kot npr. “pritožba ne zadrži izvršitve”, “kot je izrečeno v izreku sodbe”, “opozorjen na dolžnost, govoriti resnico” itd.

Gradivo bodo udeleženci prejeli na seminarju.

Mag. Marina Einspieler je članica DZTPS in samostojna prevajalka nemškega jezika od leta 1981. Kot koroška Slovenka živi in dela blizu Celovca, kjer vodi prevajalsko agencijo. Je sodna tolmačica in predava na celovški univerzi, enkrat tedensko pa predava nemški poslovni jezik tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

28. januar in 27. februar 2003: Ksenija Leban: Uvod v (poslovno) tolmačenje

Poslovno tolmačenje, ena od oblik tolmačenja, tj. ustnega prevajanja, poteka med poslovnimi srečanji, pogajanji in obiski, v sklopu katerih je tolmaču zaupana vloga posrednika med udeleženci, ki tolmača potrebujejo za medjezikovno in medkulturno razumevanje in uspešno poslovno delovanje.

V sklopu delavnice se bomo spoznali z osnovami (poslovnega) tolmačenja in preizkusili več vrst tolmačenja, na primer krajše konsekutivno tolmačenje brez zapiskov in šepetano tolmačenje.

Ksenija Leban, konferenčna tolmačka, prevajalka in predavateljica, je dokončala podiplomski študij iz konferenčnega tolmačenja na tržaški fakulteti Scuola superiore di lingue moderne per interpreti e traduttori, na področju konferenčnega tolmačenja pa se je usposabljala tudi na fakulteti za poslovne vede in sodobne jezike Handelshojskolen v Kobenhavnu, pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu v Bruslju ter na Univerzi v Bradfordu. Več let je poučevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, najprej na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko, pozneje pa na Oddelku za prevajalstvo, kjer je poučevala konferenčno tolmačenje. Je članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije, Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, predsednica Slovenskega društva učiteljev angleškega jezika IATEFL SLOVENIA in strokovna sodelavka evropskega centra za sodobne jezike European Centre of Modern Languages pri Svetu Evrope.

2002

30. junij 2002: Šarolta Godnič Vičič: Konkordance za začetnike

Prevajanje v tuji jezik je razširjeno po vsem svetu, pa čeprav prevajalci v tuji jezik nimamo jezikovne intuicije naravnih govorcev. Napake, do katerih zaradi tega posledično pride, so v glavnem na področju kolokacij, t.j. besednih zvez.
Pomagamo si seveda s slovarji, vse bolj pa tudi z zbirkami elektronskih besedil, ki so bodisi v prosti prodaji, ali smo si jih zaradi specifičnih potreb pripravili sami. Tako kot slovarji, tudi zbirke elektronskih besedil samo ponujajo možne rešitve; katero bomo izbrali, je odvisno od nas, prevajalcev.

Štiriurna delavnica o konkordancah je namenjena vsem tistim, ki bi se radi seznanili z uporabo zbirk elektronskih besedil, tovrstnih izkušenj pa še nimajo. Spoznali bomo nekaj obstoječih korpusov in se naučili zbrati majhne, specializirane zbirke besedil s pomočjo interneta, uporabljati konkordančnike in se seznanili z možnostmi, ki nam jih nudijo.

14. maj 2002: Manica Lipec: Priročnik poslovne in protokolarne angleščine

V štiriurni delavnici bo predavateljica predstavila položaje, v katerih se prevajalec pogosto znajde: telefoniranje, kako napišemo pismo, poslovna in protokolarna korespondenca, pozdrav in predstavitev, obrazci, pred mednarodnim dogodkom, sestanki, konferenca in protokol. Med predstavitvijo Priročnika poslovne in protokolarne angleščine, ki bo izšel predvidoma konec marca letos pri Založbi Mladinska knjiga, bo ob uporabi različnih metod dela, predvsem praktičnih vaj, predstavila nekaj uspešnih oblik ustnega in pisnega sporazumevanja, opozorila na možnost nesporazuma zaradi kulturnih razlik sogovornikov in ponudila rešitve.

Hkrati vas obveščamo, da vam bodo ob izdaji priročnika na razpolago vzorci različnih poslovnih pisem na podatkovni plošči, ki jih boste lahko poljubno dopolnjevali in oblikovali v skladu z vašimi potrebami.

Predavateljica Manica Lipec je strokovni vodja sektorja za mednarodno dejavnost Olimpijskega komiteja Slovenije in avtorica priročnika.

23. april, 16.maj, 23. maj 2002: Jaro Lajovic: Wordfast

V zadnjih letih so se v prevajanju močno uveljavljali pomnilniki prevodov (Translation Memories; TM), zelo uporabna programska orodja, ki olajšujejo prevajalsko delo, pripomorejo k njegovi kakovosti in – ne nazadnje – povečujejo prevajalčevo storilnost. Med najbolj uveljavljenimi so npr. Atrilov Deja Vu, Tradosov Translator’s Workbench (ki je postal nekakšen standard), Starov Transit, SDLX… A velika ovira za širšo uporabo teh pripomočkov je njihova precejšna cena. V zadnjem letu se je na prizorišču pojavil nov igralec, WordFast, programski dodatek za urejevalnik Word. Kljub temu, da ponuja glavnino možnosti omenjenih orodij (in ponekod celo več), je brezplačen – kar je zagotovo velika prednost. Za številne prevajalce ni manj pomembno dejstvo, da je združljiv s Tradosovim TW-jem.

WordFast je razmeroma preprost in hkrati zmogljiv, zato je zelo primeren za vse, ki so že razmišljali o delu s pomnilnikom prevodov, a se zanj še niso odločili, pa tudi za vse, ki bi se z možnostjo njihove uporabe radi šele seznanili. Ker je z WordFastom mogoče skočiti tako rekoč in medias res, je tokratni seminar zastavljen kot učna delavnica. Obsegala bo osnovne korake, od namestitve prek priprave pomnilniške baze in glosarjev do prve uporabe, dotaknili pa se bomo tudi nekaterih podrobnosti, ki delu v tem okolju dajejo pravi čar. Delavnica naj bi udeležencem omogočila, da začnejo po teh štirih urah WordFast uporabljati na svojih računalnikih.

Seznanitev z WordFastom bo vodil Jaro Lajovic, član DZTPS, tajnik Slovenskega društva za jezikovne tehnologije (SDJT) in član izvršilnega odbora Evropskega združenja za računalniško prevajanje(EAMT).

14. marec 2002: Stanislav Klinar: Pasti slovenščine
ali kako prepoznati in obvoziti nekatere splošno razširjene napake slovenskega pisanja

Pogovorili se bomo o (ne)določni obliki pridevnikov, o povratnosvojilnih/povratnoosebnih zaimkih, o nekaterih členkih, o nekaterih najnovejših pravopisnih zablodah in dvoumnostih (velika začetnica, vejica) in morda napravili tu in tam kako vejico za preizkus, ali samo prebrali s seboj prinesene primere in razpravljali o njihovi (ne)ustreznosti/(ne)pravilnosti.

Kolikor bo prevajalskih problem(čk)ov, bodo načeloma osredotočeni na prevajanje v slovenščino, možno pa je, da jih razširimo na medsebojno slovensko-angleško (ali angleško-slovensko) izzivanje in tu bo spet opletala z repom stara jara kača o rabi členov – konkretno: g. Klinar bo predstavil angleški tekst, v katerem rabe členov naši ljubljanski angleški native speakerji ne znajo razložiti, četudi so vsi členi bojda čisto prav postavljeni (ali izpuščeni). To je velika tolažba za slovenske angliste.

Obstoji upanje, da se bo seminarja udeležil član DZTPS Vital Klabus, ki sicer svoje moči v glavnem razdaja v Društvu književnih prevajalcev – tam si je za svoje leposlovne prevode v slovenščino prislužil Sovretovo nagrado in lahko se pohvali z nič manj kot osemdesetimi knjižnimi prevodi – in velja za slovenističnega specialista, zato že vnaprej nabrusite slovenistična vprašanja iz svoje prakse in ga skušajte spraviti v zadrego. Anglistično stran pa utegne popestriti s svojo navzočnostjo dobra stara znanka – saj veste kdo! – in tudi njej ni treba prizanašati z vprašanji. Dobrodošli torej!

31. januar 2002: Marta Kocjan – Barle: Novi slovenski pravopis

V štiriurnem predavanju bo predavateljica (urednica leksikografskih izdaj in avtorica Abeceda pravopisa) skušala predstaviti odnos med Pravili in slovarskim delom pravopisa in glavna načela, ki so pravopisce vodila k rešitvam v slovarskem delu, opozoriti na pogosto spregledana pravopisna pravila (npr. o začetnici v krajevnih imenih, manj znani rabi ločil, predvsem vezaja in pomišljaja) ter na težja pravopisna, oblikoslovna in besedotvorna vprašanja (zapisovanje in pregibanje lastnih imen, tvorjenje svojilnih pridevnikov iz njih); obravnavano snov bo ponazorila s preglednicami. Pripravila bo test z rešitvami, s katerim se bo lahko vsak sam preskusil v delu pravopisnega znanja; ko ga bodo slušatelji rešili, bo predavateljica rešitve komentirala, vsak sam pa bo videl ali doma z rešitvami natančneje preveril, kaj mu povzroča težave. Del časa bo namenjenega vprašanjem, povezanih s predstavljenimi ali neomenjenimi pravopisnimi vprašanji.

2001

6. december 2001: Šarolta Godnič Vičič: Konkordance za začetnike

22. oktober 2001: Alan McConnell-Duff: »DELICATE MATTERS – Dealing with difficulties in Official Correspondence«

Tema je večno aktualna in četudi so podobni seminarji na to temo že bili, primerov in vaj ni nikoli dovolj. Seminar/delavnica je namenjena je vsem, ki se ukvarjate s poslovno korespondenco v angleščini.

IZOBRAŽEVANJA DO LETA 2000:

2000

Katja Benevol-Gabrijelčič: O internetu (šest začetnih in dva nadaljevalna

seminarja za popolne začetnike v internetu)

Špela Vintar: Seminar o računalniških pripomočkih za prevajalce – Iskanje
informacij in prevajalska orodja (dvodnevni seminar)

1999

Tim Johns (Univerza v Birminghamu): Delavnica o uporabi računalniškega programa
Microconcord
Marjan Golobič: Angleški prevajalski večeri

1998

Profesor Peter Bretthauer z univerze v Heidelbergu je predaval za člane društva in profesorje s Filozofske fakultete.
Jelica Porenta je organizirala dva makedonska seminarja. Osemurni seminar o uporabi makedonskega knjižnega jezika pri službenem in javnem komuniciranju je vodil Duško Bogdanovski, profesor makedonskega jezika in književnosti iz Skopja. Na naslednjem seminarju pa je makedonsko upravnopravno izrazje predstavil odvetnik Risto Djordjiev, ki je članom društva in sodnim tolmačem predal tudi glosar makedonskih upravnopravnih izrazov s 1000 gesli. Oba seminarja sta bila v prostorih društva, saj krog udeležencev ni bil velik. Seminarja se je udeležilo osem članov društva.
Marjan Golobič, ki se je takrat po štirih letih vrnil iz Bruslja, je pripravil celodnevni seminar o terminologiji Evropske unije. Udeležilo se ga je kar 60 članov društva.

1995

Prof. Peter A. Schmitt (Univerza v Germesheimu): Technical Writing: Mode, Bedrohung
oder Chance (predavanje)

1994

Stanko Klinar in Roger Metcalfe: Angleški jezikovni seminar (v Velenju)
Srečanje z Gordonom Stuartom, prevajalcem in jezikoslovcem s Škotskega

1993

Marjan Golobič: Novostih v računalniško podprtem prevajanju
Prof. Silić (Filozofska fakulteta v Zagrebu): Seminar o hrvaškem funkcionalnem
jeziku.
Stanko Klinar in Roger Metcalfe: Angleški jezikovni seminar o rabi člena
Anton Omerza: Seminar o potrebnem podjetniškem znanju za prevajalce

1992

Jelka Mayer: Finančno-ekonomska terminologija v nemščini
Pavel Apovnik: Kratice v avstrijskem pravnem jeziku.
Pavel Apovnik in Tomaž Longyka: Pogodbe in sporazumi v okviru ITTC
(dvodnevni seminar)
dr. Ivo Pranjković: Novosti v sodobnem hrvaškem jeziku in pasti pri
prevajanju v hrvaščino
Posvetovanje Alpe-Jadran v Portorožu: 32 strokovnih referatov o izobraževanju prevajalcev, računalništvu in prevajanju, jezikovnih in terminoloških vprašanjih, tolmačenju in čezmejnem povezovanju prevajalcev.
Marjan Golobič: Računalniška delavnica v okviru posvetovanja
Lea Caharija: Seminar francoskega jezika
Dušana Findeisen: Seminar francoskega jezika
Alan McConnell-Duff in Marjan Golobič: Seminar angleškega jezika (dva dvodnevna seminarja v okviru novoustanovljenega Mednarodnega izobraževalnega centra prevajalcev (ITTC – International Translation Training Centre) v Bohinju

1991

Antonino Principato: Pravna terminologija pri prevajanju v italijanščino
Pavel Apovnik: Avstrijsko sodno in upravno izrazje
Alan McConnell-Duff: Poslovni angleški jezik
Prevajanje in pisanje strokovnih besedil v angleščini
prof. Sever in prof. Lobačova (Filozofska fakulteta): Seminar ruskega jezika

1990

Antonino Principato: Kako prevajamo
Pravna in turistična terminologija v italijanščini

Marta Kocjan-Barle: Pravila novega slovenskega pravopisa s poudarkom na uporabi ločil
Marta Kocjan-Barle in Velemir Gjurin: Pravopis
Alan McConnell-Duff: Prevajanje angleščine (dva dvodnevna seminarja)
Alan McConnell-Duff in Marjan Golobič: Prevajanje angleščine in analiza prevodov iz družboslovja in poslovnega življenja (dvodnevni seminar)
Špela Kutin, Borislava Šavli in Narcis Dembskij: Seminar francoskega jezika

1989

Jezikovne sekcije DZTPS so v letu 1989 organizirale 22 sestankov, predavanj in vaj, med njimi:
Predavanja in vaje angleške jezikovne sekcije:

Stanko Klinar: Samostalniškost v angleškem jeziku v primerjavi s slovenskim jezikom in prevajanje manjšalnic;

Philip Burt: Analiza prevodov v angleški jezik in Error analysis;

Margaret Davis: Besedni red, Contrastive aspects of adverbial placement in English and Slovene;

Dušan Gabrovšek: Translating and lexical problems;

Lidija Šega: Angleški prevod licenčne pogodbe in Pomen pravilnosti prevajanja pogodb.

Predavanja in vaje nemške jezikovne sekcije:

Marija Kiefer: Vaje o pomenskih niansah v najemni pogodbi,

Majda Senčar: Sintaksa pri nemških pogodbah,

Nikolaj Tarasov: Investicijske pogodbe.

V novembru je bilo društvo v sodelovanju z bosenskim društvom soorganizator posvetovanja v Sarajevu z naslovom Osiguranje kvaliteta prevoda za potrebe privrede, saj so se takrat med društvoma spletle prijateljske vezi. Referate DZTPS so pripravili Lidija Šega, Marjan Golobič in Anton Omerza.
Novembra je bil tudi prvič organiziran dvodnevni seminar angleškega prevajanja, ki ga je vodil Alan McConnell-Duff in je dejansko pomenil prelomnico v izobraževanju slovenskih prevajalcev.
Začelo se je računalniško usposabljanje prevajalcev in novembra je v izobraževalnem centru Mikro Ade potekal začetni tečaj računalništva, naslednje leto pa še dva za urejevalnike besedil, Wordstar 2000 in MS Word.

1988

Študijski večeri po posameznih jezikih so bili pogosti in redni. Od oktobra do konca leta se je zvrstilo 6 predavanj, dve iz nemškega jezika, dve iz angleškega jezika in dve iz francoskega jezika.
Marjan Golobič: O nepravih prijateljih pri prevajanju v angleščino
Gregor Velkaverh: O pravosodnem sistemu VB in ZDA ter o uporabi prava
Nikolaj Tarasov: O jeziku nemških pravnih listin (3 predavanja)

1987

Vaje: Philip Burt – Korektura prevoda
Vaje: Stanko Klinar – Analiza napak
V sodelovanju z Andragoškim društvom je bil organiziran prvi multimedijski seminar poslovnega komuniciranja v francoščini za prevajalce in vodstvene kadre.
V sodelovanju z Andragoškim društvom je bil organiziran seminar francoskega poslovnega jezika – Bančna in pogodbena francoščina.
V sodelovanju s hrvaškim društvom znanstvenih in tehniških prevajalcev je bilo organizirano zelo uspešno posvetovanje v Portorožu – Prevajanje in zunanja trgovina (hrvaški referenti so bili Mladen Baron, Siniša Turina, Miroslav Isaković, Smiljana Nikolić in Milan Trešnjić, slovenski pa Lidija Šega, Marjan Golobič in Anton Omerza).

1986

Predavanje Janeza Orešnika o jezikovnih vidikih teorije prevajanja – Družbeni pomen prevajanja
Predavanje Dušana Gabrovška o splošnih enojezičnih slovarjih angleškega jezika za prevajalce – Razgledi po slovarjih
Predavanje Velemirja Gjurina o prevajanju v slovenščino
Predavanje Philipa Burta – Most common translation mistakes
Predavanje Margaret Davis – Stilna (ne)ustreznost
Predavanje Alistairja Wooda – Business English

1971

10-tedenski intenzivni tečaj nemščine za prevajalce juniorje, ki ga je vodila Doris Debenjak, in angleščine, ki ga je vodil Janko Golias;
Istega leta je DZTPS proslavilo deseto obletnico delovanja z dvodnevnim simpozijem, v katerega so bili vključeni francoski, nemški, španski in angleški delovni sestanki.

1969

Izobraževanje prevajalcev je bilo ves čas pomembna naloga DZTPS. Prvi študijski večeri so po treh glavnih jezikovnih skupinah potekali že leta 1969 in sicer:

francoski študijski večer:

Jean-Charles Lombard o prevajanju iz nemščine v francoščino in

obratno,

Narcis Dembskij o težavah tehniškega prevajanja v industriji,

Viktor Jesenik o slabi francoščini naših turističnih prospektov.

angleški študijski večer:

Richard Knight o vrstah napak prevajanja iz slovenščine v angleščino in

obratno,

Zdravko Markošek o angleških prevodih v industriji in komercialnih

velepodjetjih,

Janko Golias o problemih prevajanja iz slovenščine v angleščino in

obratno.

nemški študijski večer

Arhiv 1960 – 2013

2013

2012

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

1969

Related

NOVICE IN OBVESTILA

Srbska terminologija s področja dedovanja

Uvod v hrvaški pravni sistem: vidiki prevajanja pravnih besedil v hrvaščino

Uvod v pogodbeno pravo – seminar v francoščini

Raba vezaja in pomišljaja – seminar za večjo kakovost slovenskega jezika

Izbrana poglavja civilnega prava – seminar iz italijanščine

Mediacija – drugačen pogled in način reševanja sporov

Prevajanje v nemščino – s prakso do bogatejšega besedišča in boljšega sloga

Prevajanje turističnih besedil v angleščino – iz prakse v prakso

ARHIV

PRIJAVNICA

PIŠITE NAM

Arhiv 1960 – 2013

2013

2012

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

1969

Deli objavo:

Related

NOVICE IN OBVESTILA

ARHIV

PRIJAVNICA

PIŠITE NAM