Nekaj misli članic in članov upravnega in nadzornega odbora
ob 60. obletnici Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije
Leta hitro tečejo in letošnji december, ko naše društvo praznuje svoj 60. rojstni dan, bi bil spet čas za prijetno druženje, vendar to zaradi izrednih razmer, ki trenutno vladajo po vsem svetu, ne bo mogoče. Praznovanje smo zato preložili v čas po zdravstveni krizi, saj se nam ni zdelo primerno, da bi tako pomemben jubilej proslavljali virtualno.
Leta 1960 se je iz takratnega Društva prevajalcev, ki je bilo pretežno usmerjeno v prevajanje literarnih del, izločila skupina pravnikov, ekonomistov, inženirjev, zdravnikov in drugih strokovnjakov, ki so prevajali znanstvena oz. strokovna besedila za razne ustanove in gospodarstvo. Čeprav je prevajanje znanstvenih besedil po zahtevnosti povsem primerljivo s prevajanjem književnosti, so potrebe in interesi strokovnega prevajanja bistveno odstopali od dejavnosti in zanimanj leposlovnega prevajanja, zato je bilo ustanovljeno Društvo strokovnih prevajalcev Slovenije. Leta 1968 se je preimenovalo v Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS). Odločitev o ustanovitvi lastnega društva je bila gotovo prava, saj sta danes, po šestdesetih letih delovanja, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki ima blizu 200 članov in je še dobrih deset let starejše od našega, ter naše društvo, ki ima nekaj manj kot 300 članov (med katerimi jih je 117 tudi sodnih tolmačev), v slovenskem prostoru največji društvi prevajalcev in imata tudi temu primerno prepoznavnost in veljavo.
Zgodovina DZTPS je tako obenem tudi zgodovina strokovnega prevajanja v slovenskem prostoru. Delovanje našega društva, dobrih 50 let tudi edinega združenja strokovnih prevajalcev, je ključnega pomena in pomembno prispeva k razvoju strokovnega prevajanja v Sloveniji. Tako skrb za kakovostno delo in nenehno izpopolnjevanje naših članov zlasti v prvih (skoraj 40) letih delovanja društva, ko pri nas še ni bilo študija prevajalstva, kot tudi informiranje prevajalcev in priprava strokovne literature so predstavljali velik izziv in nadvse pomembno nalogo, ki jo društvo ves čas odlično opravlja. Že leta 1963 je začelo izhajati društveno glasilo Mostovi, ki je pozneje preraslo v revijo za strokovne, znanstvene in tehniške prevajalce, namenjeno informiranju domače in tuje javnosti o dosežkih na področju prevajanja. Vse od ustanovitve je bilo društvo pomembno središče strokovnega prevajanja, predavanj, srečevanj in predajanja znanja med člani. Z nastopom interneta pa so se stvari močno spremenile. Ob vseh možnostih, ki nam jih nudi – brez njega si prevajanja sploh ne moremo več predstavljati –, je postajal tudi vse pomembnejše sredstvo za komunikacijo, s čimer se je manjšala potreba prevajalcev po združevanju in druženju v društvih.
Dolga in bogata zgodovina DZTPS ima tudi svoje manj prijetne strani. Z društvom vred se je namreč staralo tudi naše članstvo, med mladimi pa je zaradi novih oblik povezovanja in druženja precej manj interesa za društveno dejavnost, kot ga je bilo nekoč. Zato se nam včasih zdi, da nam primanjkuje tiste živosti in zagnanosti, po katerih smo bili vedno znani.
Znani pa smo tudi po svoji vztrajnosti. Ta se v DZTPS med drugim kaže tudi v prizadevanjih za ureditev statusa strokovnih prevajalcev, s katerimi je društvo leta 1998 začelo ambiciozen projekt priprave osnutka zakona, ki je predvideval tudi ustanovitev prevajalske zbornice. Poskus regulacije poklica ni uspel, prav tako niso obrodila sadov vsa nadaljnja prizadevanja DZTPS za ureditev statusa prevajalca.
Strokovno prevajanje je zahtevna dejavnost, terja odlično znanje jezikov, poglobljeno poznavanje različnih strokovnih področij, obvladanje prevajalskih veščin itd., in čeprav predstavlja veliko večji delež prevajalske dejavnosti kot literarno prevajanje, ni deležno ustrezne pozornosti in obravnave. Prav tako avtorji strokovnih prevodov večinoma ostajajo anonimni in praviloma ne ohranjajo materialnih avtorskih pravic za svoje prevode. Upali smo, da se bo odnos do strokovnega prevajanja in nosilcev te nadvse pomembne dejavnosti spremenil in uredil z uvedbo univerzitetnega študija prevajalstva pri nas. Država, ki je študijski program prevajalstva odobrila, bi morala namreč še pred zaključkom študija prve generacije diplomantov urediti formalizacijo tega poklica v državnih pravnih aktih, vendar se to žal ni zgodilo. Kot rečeno, v DZTPS nismo odnehali. Po dvajsetih letih neuspešnih prizadevanj smo leta 2018 dali pobudo za tesnejše sodelovanje vseh sorodnih društev in združenj pri urejanju razmer, v katerih opravljamo svoj poklic. Vsa društva na področju jezikovnih poklicev, razen Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije (DPTS), so se združila in naš prvi skupni projekt ter obenem podlaga za nadaljnje korake je bila Bela knjiga o prevajanju (2018), ki je objavljena tudi na društvenih spletnih straneh. Zaradi trenutnih razmer aktivnosti za ureditev statusa jezikovnih poklicev mirujejo, toda skupina je dejavna na multimedijskem projektu Če nisi preveden, ne obstajaš, katerega cilj je povečati prepoznavnost jezikovnih poklicev in ozaveščanje javnosti o njihovem pomenu.
Naj izpostavimo še dve posebnosti našega društva. To sta licenca DZTPS in terminološka dejavnost.
Licence DZTPS za strokovne prevajalce je začelo društvo podeljevati leta 2012 in jih je doslej podelilo že več kot 350. Licenca strokovnega združenja pomeni še dodatno potrditev usposobljenosti za strokovno prevajanje, je zanesljiva referenca in daje naročnikom prevodov še dodatno zagotovilo, da bodo prejeli kakovosten prevod, imetnike licence pa uvršča med zaželene izvajalce tudi v tujini.
Druga posebnost našega društva in plod dolgoletnega sodelovanja med člani pa je prav gotovo terminološka dejavnost. Začelo se je že z objavljanjem številnih glosarčkov v društveni reviji Mostovi, na spletnih straneh društva pa je poleg priporočenih slovarskih virov objavljenih tudi deset področnih glosarjev, ki so jih pripravili prevajalci. Novejši projekt so terminološki prispevki v zavihku Slovarji na spletnih straneh društva, iz katerih sproti nastajajo prostodostopni dvojezični spletni slovarji. Zasnovali smo jih za sedem tujih jezikov, od katerih so trije že zaživeli. Slovensko-francoski in slovensko-nemški še bolj skromno, slovensko-angleški pa že vključuje blizu 20.000 gesel, ki so praviloma večbesedna in mnoga ponujajo še dragoceno dodatno razlago. Vabljeni k sodelovanju!
Prvi jezikovni krožki, študijski večeri in predavanja so potekali že takoj po ustanovitvi društva, leta 1986 pa je DZTPS pričelo sistematično organizirati seminarje za prevajalce. Vsebinsko bogati in dobro obiskani seminarji, ki jih gotovo dobro poznajo ne le naši člani, pač pa tudi študentje in člani drugih sorodnih društev, so naša stalnica. Ob izobraževanju prevajalcev pa skrb za članstvo v najširšem pomenu, ki je vedno bila in ostaja prioriteta našega društva, predstavljajo tudi priprave slovarjev in glosarjev, reševanje statusnih vprašanj, objave cen prevodov, razne oblike pomoči pri opravljanju dejavnosti, informiranje, povezovanje, druženja itd. In ne pozabimo, društvo smo ljudje. Društvo bo toliko močno in dejavno, kolikor smo dejavni njegovi člani. Zato je častitljiva obletnica delovanja DZTPS obenem tudi zaveza vseh članov, da bodo svoje društvo ohranili živo, dejavno in močno tudi v bodoče. Zavedati se moramo pomena našega društva, obenem pa tudi dejstva, da smo kot društvo močnejši pri zavzemanju za boljše pogoje, v katerih vsi skupaj opravljamo svoje delo, zato je pripadnost stanovskemu združenju še toliko pomembnejša!
Srečno, DZTPS, in še na mnoga leta!