V četrtek, 23. oktobra 2014, od 16. do 19. ure, bo v veliki predavalnici Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko, Vegova 4, Ljubljana (vhod je na koncu stavbe desno, z dvoriščne strani) jezikovna delavnica
Vsebina:
Delavnica se bo najprej ob konkretnih primerih, vzetih po večini iz predavateljeve jezikoslovske in prevajalske prakse – deloma iz predobjavnega, javnosti skritega procesa nastajanja prevoda –, sprehodila med prevajalskim kodeksom in realnostjo, med jezikovno normo in predpisom, med priročniki in internetom, med znanjem in iskanjem, med časom in rokom, med kakovostjo in kruhom ter podobnimi dvopošastji. Na koncu sprehoda bodo udeleženci tudi v primeru, da niso bili že spočetka taki, duševno predvidoma vsi raztrgani na dva do deset kosov in se vpraševali, kdo in kaj je resnični avtor prevoda, ki je po kodeksu »izključna odgovornost prevajalca«. Zato naj bi se do konca delavnice ventilirali s tem, da bi kar se da brez zadržkov vrtali v predavatelja z lastnimi frustracijami. (Če ne se bo znova začel sprehajati s svojimi primeri!) Baje bi se ga najbolj izplačalo vintati z vprašanji glede jezikovne – pravopisne, slovnične, pomenske … – »pravilnosti«.
Občevalni jezik bo slovenski, zgledi in primeri pa tudi v angleščini, madžarščini, ruščini, beloruščini, nizozemščini, eskimščini …, predvsem s področij humanistike in prava.
Predavatelj Velemir Gjurin je diplomiral leta 1974 iz slovenskega, 1975 iz angleškega jezika in književnosti, magistriral 1987 s tezo Slovensko slovarstvo do prvega knjižnega slovarja, vse na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1976 do 1979 je bil zaposlen kot jezikovni svetovalec pri Iskrinem Biroju za industrijski inženiring v Ljubljani, nato na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, sprva kot lektor, od 1981 do 1991 kot asistent za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Od 1991 poučuje angleščino pri Izobraževalnem centru za tuje jezike v Ljubljani. Predavateljsko je oblikoval predmeta slovaroslovje in jezikovni priročniki. Slovenščino je poučeval med drugim na univerzah v Sarajevu, Lawrenceu (Kansas, ZDA) in Novem Sadu. Prispeval je k teoriji zvrstnosti, prevajanja in slovaropisja.
Glavna dela: Interesne govorice sleng, žargon, argo, Slavistična revija 1974; Semantic inaccuracies in three Slovene translations of King Lear, Acta Neophilologica 1976; Načela sodobnega izrazijskega slovarja, v: Slovenski jezik v znanosti 1, Ljubljana 1986; Slovenščina zdaj! Ljubljana, 1992.