Ob 30. septembru, mednarodnem dnevu prevajalcev, ki je namenjen počastitvi prevajalske dejavnosti, je DZTPS naslovilo poziv univerzam oziroma fakultetam, ki izobražujejo prevajalce, naj sklenejo dogovor o sodelovanju za zakonsko ureditev prevajalske dejavnosti v Sloveniji. Stanje, v katerem so se znašli prevajalci v Sloveniji, je namreč porazno, poklica prevajalca pa pri nas uradno sploh ni. Ustrezno izobraženim in usposobljenim prevajalcem se že predolgo dela moralna in strokovna škoda, saj se za prevajalce lahko razglašajo vsi.
Ko je bil pred dvajsetimi leti ustanovljen Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smo bili prepričani, da se bodo zadeve končno uredile. Pričakovali smo, da bo država, ki je odobrila študijski program, še pred zaključkom študija prve generacije diplomantov, visoko usposobljenih prevajalcev, uredila tudi formalizacijo poklica, vendar se to žal ni zgodilo. Po dvajsetih letih uspešnega delovanja omenjenega oddelka in prav tako tudi vseh ostalih, ki so bili ustanovljeni za njim, še vedno nimamo formalnega priznanja prevajalskega poklica.
Od univerz, v okviru katerih potekajo izobraževalni programi prevajalstva, pričakujemo, da se bodo zavzele za zakonsko ureditev področja in s tem tudi za zaposlitveno vrednost znanja za strokovni naziv, ki ga podeljujejo svojim študentom ob zaključku študija, od države, ki ima v procesu ustanavljanja in akreditacije študijskih programov glavno besedo, pa pričakujemo izpolnitev pravne obveznosti – regulacijo prevajalskega poklica.