Sergej Smolič, član upravnega odbora Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), sem se kot predstavnik DZTPS, ki je polnopravni član Mednarodnega združenja prevajalcev (FIT), udeležil generalne skupščine FIT Europe, ki je potekala 11. novembra 2017 v Barceloni, in konference, ki jo je dan prej soorganiziralo katalonsko združenje prevajalcev in tolmačev APTIC.
V petek, 10. novembra 2017, prvi dan srečanja, so bila v sklopu konference organizirana predavanja na temo Vloga prevajalcev in tolmačev v spreminjajočem se svetu. Po pozdravnem nagovoru novega predsednika FIT Kevina Quirka, predsednice FIT Natache Dalügge-Momme in predsednice APTIC Paole Tormo je nastopil slavnostni govornik John Evans, predstavnik Generalnega direktorata za prevajanje (DGT Field Officer) in prevajalec za EK, ki se je osredotočil na tri teme: prihodnost angleškega jezika, (zlo)rabo angleščine v EU (napačna raba posameznih besed in izrazov) in pomen vzpona globalne angleščine – »globish« za prevajalce in tolmače – pod skupnim vprašanjem, čigava je angleščina oziroma komu pripada. Po uvodni predstavitvi zakonodaje o uporabi več jezikov v EGS in nato EU ter navedbi podatka, da kar 82 % dokumentov nastane v angleščini, je Evans poudaril, da ima angleščina status mednarodnega jezika za komunikacijo, da je najpomembnejši drugi jezik (se pravi delovni jezik) in da je najpogostejši prvi tuji jezik.
Sledila je okrogla miza o vplivu tehnologije na poklic prevajalca in tolmača, na kateri so sodelovali Alexander Drechsel, tolmač za EK, Joshua Goldsmith, akreditirani konferenčni tolmač za EU, Pilar Sánchez Gijón, direktorica oddelka za prevajanje in tolmačenje na samostojni univerzi v Barceloni, in John Evans, v vlogi moderatorke pa Ann King, samostojna prevajalka in lektorica. V razpravi so se najprej dotaknili uporabe raznovrstnih pripomočkov in orodij za računalniško podprto prevajanje, glosarjev, pomnilnikov prevodov in strojnega prevajanja ter njihovega vpliva na proces prevajanja in tolmačenja. Poudarili so, kako pomembno je dobro poznavanje celotnega procesa prevajanja, ki vključuje vsa razpoložljiva prevajalska orodja, in našteli prednosti tehnologije: doslednost, hitrost, razpoložljivost virov in učinkovitost. Dotaknili so se tudi strahu prevajalcev pred strojnim prevajanjem in popravljanjem strojnih prevodov, kar je danes že skoraj neizogiben del procesa prevajanja. Glede na rezultate ankete, izvedene med udeleženci, 50 % vprašanih nikoli ne uporablja strojnega prevajanja, 39 % ga uporablja občasno in 11 % redno, pri čemer sta bili slabša kakovost in nezanesljivost najpogosteje izpostavljeni kot največja zadržka pri uporabi strojnih prevodov. Pri tem ne gre zanemariti tudi vprašanja zaupnosti informacij, saj so strojni prevajalniki v lasti posameznih podjetij in javni. Razpravo so udeleženci okrogle mize zaključili z mislijo, da je tehnologija neizogibna in da pomaga prevajalcem in tolmačem bolje opravljati svoje delo, ne more pa jih zamenjati.
Po kratkem odmoru je sledila dveurna delavnica o komunikaciji in družbenih medijih za prevajalce, tolmače in združenja, ki jo je vodil Joshua Goldsmith. Poudaril je uporabo današnjih komunikacijskih sredstev, od elektronske pošte, spletnih strani ter družbenih omrežij Facebook in LinkedIn do Twitterja, spletnih portalov in poslovnih vizitk. Poudaril je tudi vlogo družbenih medijev pri komunikaciji in kako pomembno je, da ima prav vsak, bodisi posameznik bodisi društvo, pred seboj ciljno občinstvo in izdelano komunikacijsko strategijo – komu je namenjena komunikacija, kaj želimo sporočiti in na kakšen način ter s katerimi sredstvi. Rezultati ankete, izvedene med prisotnimi, so pokazali, da 90 % vprašanih uporablja poslovni elektronski naslov, 80 % LinkedIn, 68 % poslovne vizitke, 57 % svojo spletno stran in 49 % spletne portale (Proz, AIIC, druga strokovna združenja) kot glavna komunikacijska orodja pri svojem delu. Na vprašanje, katera komunikacijska orodja uporablja njihovo društvo, so skoraj vsi odgovorili, da spletno stran, elektronsko pošto, Facebook in poštni seznam.
Popoldansko predavanje o spletni zasebnosti in zaščiti podatkov za jezikoslovce je vodil Alexander Drechsel, tolmač pri EK. Poglavitno zaščito naj bi pomenila predvsem uporaba šifriranja, kompleksnih gesel, biometričnih podatkov (prstni odtis, prepoznava obraza), oblačnega računalništva in programa za upravljanje gesel.
Predzadnji na programu je bil nastop slavnostnega govorca Filipa Majcna iz Generalnega direktorata za tolmačenje (Director of Provision of Interpretation) na temo središča znanja o tolmačenju in za tolmače, ki se še vzpostavlja. Gre za platformo, zasnovano na treh stebrih: znanju, partnerstvu in inovacijah, njen namen pa bo dajati podporo tolmačem pri njihovem delu. Popoldansko predavanje je zaključil Michal Staša, podpredsednik FIT Europe, ki je na kratko predstavil platformo za tolmačenje.
Zanimivost in novost za večino udeležencev, ki jih je bilo več kot 70, je bila uporaba interaktivnega orodja SLIDO (kot spletna stran ali aplikacija), ki omogoča aktivno sodelovanje prisotnih s sprotnim postavljanjem vprašanj in odgovarjanje ter izvajanje anket in sprotno komentiranje rezultatov.
Drugi dan srečanja, 11. november 2017 – zasedanje generalne skupščine FIT EUROPE
Pred začetkom skupščine je bil opravljen popis vseh prisotnih, ki so upravičeni do glasovanja, in preverjena je bila sklepčnost. Po uvodnem nagovoru predsednice FIT Europe Natache Dalügge-Momme je bilo najprej predstavljeno finančno poročilo FIT Europe za obdobje 2016–2017, nato predlog proračuna za poslovno leto 2017–2018 in revizija finančnega poročila. Sledila sta glasovanje in potrditev sklepov v zvezi s tem. Pred poročilom o aktivnostih in delu upravnega odbora FIT Europe za obdobje 2016–2017, ki mu je sledilo glasovanje o potrditvi izvedenih aktivnosti UO, je vsak predstavnik društva oziroma združenja povedal, kaj pričakuje od FIT Europe in kakšna naj bo njegova prihodnja vloga kot najmočnejšega regionalnega centra v okviru FIT. Sledila je 45-minutna razprava o tem, ali je FIT Europe primeren kot evropsko krovno združenje evropskih združenj prevajalcev in tolmačev, ali zadovoljuje potrebe evropskih združenj in kako naprej. Glavni poudarki razprave so bili naslednji: mnogi so izrazili potrebo po tesnejšem sodelovanju med posameznimi društvi oziroma združenji na regionalni in nacionalni ravni ter več izmenjave dobrih praks in izkušenj, kar sem kot predstavnik DZTPS še posebej poudaril. Prav tako je bila izražena želja po organizaciji več takih dogodkov, kot je bil programski sklop prejšnjega dne, vsaj enkrat letno, več poudarka naj bo na vidljivosti in prisotnosti samostojnih prevajalcev in tolmačev, predstavljanju njihovega (v nekaterih državah čedalje slabšega) položaja in interesov, predvsem pa naj bo več medsebojne komunikacije med samimi člani FIT Europe. V prihodnje si bo FIT Europe prizadeval tudi za sodelovanje z Generalnim direktoratom za prevajanje pri EK in najel profesionalnega lobista za promocijo interesov FIT. Ob tem je bilo poudarjeno nizko financiranje FIT in posledično pomanjkanje sredstev za izvajanje vseh načrtovanih aktivnosti, nekatera društva pa so tudi opisala, s kakšnimi finančnimi težavami se sama soočajo in kako se zaradi tega nekateri člani FIT Europe niso mogli udeležiti tega srečanja. Tej izredno živahni razpravi je najprej sledila kratka predstavitev kandidatov za nov upravni odbor FIT Europe s triletnim mandatom, nato so potekali volitve, štetje glasov in na koncu še predstavitev novih članov UO s fotografiranjem. Preden se je zasedanje generalne skupščine zaključilo, so bili izmed članov UO FIT Europe izvoljeni še predsednik, blagajnik in tajnik za FIT SOUTIEN, podjetje s sedežem v Franciji, ki je bilo ustanovljeno za urejanje finančnih zadev FIT Europe.
Besedilo in fotografije: Sergej Smolič